2010
Leto
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. Leto je tudi začetek nov dekade 2010.
| Stoletja: | 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje |
| Desetletja: | 1980. 1990. 2000. - 2010. - 2020. 2030. 2040. |
| Leta: | 2007 · 2008 · 2009 · 2010 · 2011 · 2012 · 2013 |
| Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
| Gregorijanski koledar | 2010 MMX |
| Ab urbe condita | 2763 |
| Armenski koledar | 1459 ԹՎ ՌՆԾԹ |
| Etiopski koledar | 2002 – 2003 |
| Hebrejski koledar | 5770 – 5771 |
| Hindujski koledar | |
| - Vikram Samvat | 2065 – 2066 |
| - Shaka Samvat | 1932 – 1933 |
| Iranski koledar | 1388 – 1389 |
| Islamski koledar | 1431 – 1432 |
| Tajski koledar | 2553 |
Organizacija združenih narodov je leto 2010 proglasila za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti.
Izgovorjava uredi
Kljub pravopisno pravilni izgovorjavi dvatisočdeset se leto 2010 pogosto izgovarja dva-deset.
Dogodki uredi
Januar – april uredi
- 4. januar – uradna otvoritev nebotičnika Burdž Kalifa, najvišje stavbe na svetu.
- 10. januar – kandidat SDP Ivo Josipović je v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev izvoljen za predsednika Hrvaške.
- 12. januar – rušilni potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici prizadene Haiti. Po ocenah je žrtev med 100 in 200 tisoč, močno je poškodovana prestolnica Port-au-Prince.
- 15. januar – najdaljši sončev mrk v 21. stoletju je viden nad delom Afrike, Azije in Indijskim oceanom.
- 7. januar – vodja Stranke regij Viktor Janukovič je v drugem krogu ukrajinskih predsedniških volitev izvoljen za predsednika Ukrajine.
- 12. – 28. februar – Zimske olimpijske igre 2010 v Vancouvru.
- 13. februar – sile ISAF pod vodstvom zveze NATO v Afganistanu pričnejo z operacijo Moštarak, najobsežnejšo ofenzivo po začetku invazije leta 2001.
- 18. februar – vojaška hunta z imenom Vrhovni svet za obnovo demokracije vdre v predsedniško palačo in strmoglavi predsednika Nigerije Mamadoua Tandjo.
- 27. februar – potres z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici in epicentrom 115 km severno od mesta Concepcion prizadene Čile.
- 16. marec – požar popolnoma uniči grobnice Kasubi, turistično atrakcijo in edini kraj Unescove kulturne dediščine v Ugandi.
- 8. april – po večdnevnih protivladnih izgredih v Kirgizistanu prevzamejo uporniki nadzor v prestolnici Biškek in postavijo začasno vlado pod vodstvom Roze Otunbajeve.
- 10. april – v letalski nesreči v Smolenski oblasti (Rusija) umre predsednik Poljske Lech Kaczyński in več visokih predstavnikov poljske vlade.
- 13. april – v potresu, ki prizadene tibetansko avtonomno prefekturo Jušu, umre več kot 600 ljudi, okrog 10.000 je ranjenih.
- 14. april – vulkanski pepel zaradi izbruha ognjenika Eyjafjallajökull na Islandiji prekine letalski promet nad večjim delom Evrope.
- 17. april – več kot 230.000 prostovoljcev v akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« čisti divja odlagališča odpadkov.
- 20. april – po eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu prične iz vrtine hitro iztekati surova nafta; po predvidevanjih naj bi bil vpliv nesreče na okolje večji kot vpliv nesreče tankerja Exxon Valdez leta 1989.
Maj – avgust uredi
- 1. maj – 31. oktober – v Šanghaju poteka svetovna razstava Expo 2010, največji tovrstni dogodek v zgodovini.
- 2. maj – države članice evroobmočja in Mednarodni denarni sklad podpišejo dogovor o 110 milijard € pomoči Grčiji, ki ji grozi bankrot. Zaradi zahtevanih varčevalnih ukrepov pride v državi do množičnih protestov.
- 6. maj – na splošnih volitvah v Združenem kraljestvu zmaga Konzervativna stranka pod vodstvom novega premiera Davida Camerona, a zmagovalna stranka prvič po letu 1974 ne dobi dovolj glasov za večino v parlamentu.
- 19. maj – Študentska in Dijaška organizacija Slovenije v Ljubljani pripravita demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu, ki se jih udeleži več kot 10.000 študentov in dijakov; protesti se sprevržejo v izgrede, ko pričnejo demonstranti metati različne predmete v parlamentarno poslopje.
- 27. maj – Slovenija skupaj z Estonijo in Izraelom prejme uradno vabilo za članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
- 31. maj – Horst Köhler odstopi s položaja predsednika Nemčije zaradi odziva, ki ga je sprožila njegova izjava o vlogi posredovanja nemške vojske v tujini.
- 6. junij – Volivci na referendumu o arbitražnem sporazumu z 51,48 % potrdijo zakon o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško.
- 11. junij – 11. julij – Svetovno prvenstvo v nogometu 2010 v Južni Afriki se konča s prvo zmago španske reprezentance.
- 13. junij – v Celju se odvije Slovenski evharistični kongres, kjer je državni tajnik Vatikana Tarcisio Bertone beatificiral Alojzija Grozdeta.
- 24. junij – Američan John Isner po treh dneh in skupno več kot 11 urah igranja v najdaljšem teniškem dvoboju v zgodovini uradnih tekmovanj premaga Francoza Nicolasa Mahuta na Odprtem prvenstvu Anglije.
- 22. julij – Meddržavno sodišče OZN objavi mnenje, da enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008 ni bila v nasprotju z mednarodnim pravom.
- 29. julij – v katastrofalnih poplavah na severovzhodu Pakistana umre več kot 1500 ljudi, prizadetih je vsaj milijon prebivalcev.
- 10. avgust – Svetovna zdravstvena organizacija uradno oznani, da je pandemija t. i. »nove gripe«, ki je izbruhnila spomladi 2009, končana.
- 14. – 26. avgust – prve Poletne mladinske olimpijske igre v Singapurju.
- 28. avgust – 12. september – Svetovno košarkarsko prvenstvo v Turčiji se konča z zmago ameriške reprezentance in osmim mestom slovenske.
September - december uredi
- 18. september – močno deževje povzroči poplave po večjem delu Slovenije.
- 10. oktober – Nizozemski Antili prenehajo obstajati kot upravna enota Nizozemske, posamezni otoki dobijo ločen status znotraj kraljevine.
- 10. oktober – lokalne volitve v Sloveniji 2010.
- 14. oktober – rešen je zadnji od 33 rudarjev, ki so bili ujeti pod zemljo po udrtju rudnika blizu kraja Copiapó, Čile 5. avgusta; pod zemljo so preživeli rekordnih 69 dni.
- 15. oktober – 14 let od začetka gradnje delavci prebijejo prvo cev baznega predora Gotthard, ki je ob otvoritvi leta 2017 postal najdaljši železniški predor na svetu.
- 23. oktober – Mednarodna vesoljska postaja prevzame od Mira rekord v trajanju neprekinjenega človeškega bivanja v vesolju.
- 28. november – spletna stran WikiLeaks prične z objavo zbirke 250.000 zaupnih ameriških diplomatskih depeš, ki zaradi svoje vsebine povzročijo pretres v svetovni diplomaciji.
- 21. december – prvi popolni lunin mrk, ki sovpada z zimskim obratom, po letu 1638.
Smrti uredi
- Glej tudi: Kategorija:Umrli leta 2010.
- 11. januar – Éric Rohmer, francoski filmski režiser, kritik, scenarist, pisatelj in novinar (* 1920)
- 12. januar – Daniel Bensaid, francoski filozof, politični aktivist (* 1946)
- 15. januar – Marshall Warren Nirenberg, ameriški biokemik in genetik, nobelovec (* 1927)
- 22. januar – Jean Simmons, angleško-ameriška igralka (*1929)
- 27. januar –
- Jerome David Salinger, ameriški pisatelj (* 1919)
- Howard Zinn, ameriški zgodovinar, politolog in politični aktivist (* 1922)
- 7. februar – Mihailo Marković, srbski filozof (* 1923)
- 4. marec – Zdravko Reven, slovenski duhovnik, urednik in publicist (* 1921)
- 25. marec – France Tomšič, slovenski inženir, sindikalist in politik (* 1937)
- 8. april – Malcolm McLaren, angleški glasbenik, založnik in menedžer (* 1946)
- 10. april – Lech Kaczyński, poljski politik (* 1949)
- 16. april – Tomáš Špidlík, češki jezuit in kardinal (* 1919)
- 21. april – Juan Antonio Samaranch, španski športni funkcionar (* 1920)
- 25. april – Alan Sillitoe, angleški pisatelj in pesnik (* 1928)
- 16. maj – Ronnie James Dio, ameriški glasbenik (* 1942)
- 29. maj – Dennis Hopper, ameriški filmski igralec (* 1936)
- 31. maj – Zvonko Čemažar, slovenski besedilopisec in pesnik (* 1927)
- 11. junij – Janko Smole, slovenski finančnik, bivši predsednik vlade (* 1921)
- 18. junij – José Saramago, portugalski književnik, nobelovec (* 1922)
- 4. julij – Mohamed Husein Fadlalah, libanonski verski voditelj (* 1935)
- 6. julij – Tone Wraber, slovenski botanik (* 1938)
- 17. avgust – Francesco Cossiga, italijanski pravnik, pedagog in politik (* 1928)
- 29. avgust – Saša Vegri, slovenska pisateljica (* 1934)
- 24. september – Jure Robič, slovenski ultramaratonski kolesar (* 1965)
- 25. september – Karlo Umek, slovenski strelec in olimpionik (* 1917)
- 29. september -
- Georges Charpak, francoski fizik, nobelovec (* 1924)
- Tony Curtis, ameriški filmski igralec (* 1925)
- 7. oktober – Milka Planinc, hrvaška političarka (* 1924)
- 14. oktober – Benoît Mandelbrot, francosko-ameriški matematik poljskega rodu (* 1924)
- 16. oktober – Leigh Van Valen, ameriški evolucijski biolog (* 1935)
- 18. oktober – Dragiša Ognjanović, srbski operni pevec (* 1925)
- 22. oktober – Mara Kralj, slovenska slikarka in ilustratorka (* 1909)
- 29. november – Leslie Nielsen, kanadsko-ameriški filmski igralec (* 1926)
- 1. december – Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj (* 1931)