Odpre glavni meni
  Evroobmočje (19)
  Države EU, ki niso del ERM-2, vendar so obvezane k uvedbi evra (7)
  Države EU z možnostjo izbire uvedbe evra (2)
  Države izven EU, ki pogodbeno izdajajo svoje evrokovance (4)
  Države izven EU-ja, ki uporabljajo evro brez pogodbe (2)
 p  p  u  z 

Evroobmočje, tudi Evrozona, Evrosistem ali Evroland, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka.

Države, ki uporabljajo evroUredi

Uradne članiceUredi

Leta 1998 se je 11 članic EU sporazumelo o konvergenčnih kriterijih in evroobmočje je uradno začelo obstajati 1. januarja 1999 z uvedbo evra, Grčija je izpolnila pogoje leta 2000 in je pristopila 1. januarja 2001. Fizično so bili evrobankovci in evrokovanci uvedeni 1. januarja 2002. Takrat je evro uvedlo 12 držav. Danes je evro kot uradno plačilno sredstvo v 19 državah z 337 milijoni prebivalcev.

Sprejem evra Država Prebivalstvo[1] Valuta
pred evrom
Ozemlja
1. januar 1999   Avstrija 8.451.860 avstrijski šiling
  Belgija 11.161.642 belgijski frank
  Finska 5.426.674 finska marka
  Francija 65.663.194 francoski frank
  Irska 4.591.087 irski funt
  Italija 59.685.227 italijanska lira
  Luksemburg 537.039 luksemburški frank
  Nemčija 80.523.746 nemška marka
  Nizozemska 16.730.632 nizozemski gulden
  Portugalska 10.487.289 portugalski eskudo
  Španija 46.704.308 španska peseta
1. januar 2001   Grčija 11.062.508 grška drahma
1. januar 2007   Slovenija 2.058.821 slovenski tolar
1. januar 2008   Ciper 865.878 ciprski funt
  Malta 421.364 malteška lira
1. januar 2009   Slovaška 5.410.836 slovaška krona
1. januar 2011   Estonija 1.324.814 estonska krona
1. januar 2014   Latvija 2.023.825 latvijski lats
1. januar 2015   Litva 2.930.865 litvanski litas
  Evroobmočje okoli 337.000.000

Države z uradnimi sporazumi z EUUredi

Andora, Monako, San Marino in Vatikan prav tako uporabljajo evro, čeprav niso članice EU. Te države so z evrom zamenjale svoje stare valute in evro uporabljajo po dogovoru.[4] Te države tudi kujejo evrske kovance s svojim oblikovanjem na zadnji strani. Dogovor o uporabi je bil sklenjen tudi z dvema francoskima tihomoriskima teritorijema - Saint Pierre in Miquelon na kanadski obali in Mayotte v Indijskem oceanu, vendar ne smeta kovati lastnega denarja.

Andora pred evrom ni imela svoje uradne valute in je uporabljala francoski frank in špansko peseto kot de facto dovoljeni valuti. Andora ni nikoli imela monetarnega sporazuma s Španijo in Francijo. 1. januarja 2002 je prevzela evro kot zamenjavo prejšnjima valutama, podobno kot sta to storili Črna Gora in Kosovo. 10 let kasneje je Andora tudi pravno z Evropsko unijo uredila status uporabe evra, zaradi česar lahko sedaj kuje svoje evrokovance z lastnimi narodnimi motivi.

Sprejem evra Država Pogodba za
lastne evrokovance
Prebivalstvo Valuta
pred evrom
1. januar 1999   Monako 1. januar 2002 36.136 monaški frank
1. januar 1999   San Marino 1. januar 2002 32.471 sanmarinska lira
1. januar 1999   Vatikan 1. januar 2002 836 vatikanska lira
1. januar 2002 (de facto)
1. januar 2012
  Andora 1. julij 2013 85.015 francoski frank,
španska peseta

Države brez uradnih sporazumov z EUUredi

Črna gora in Kosovo, ki sta kot de facto valuto uporabljali nemško marko, sta prevzeli evro brez podpisa kakršnegakoli sporazuma, ki bi jima to dovolil. Kosovo uporablja evro namesto srbskega dinarja, predvsem iz političnih razlogov.

1. decembra 2002 je Severna Koreja zamenjala ameriški dolar z evrom kot uradno valuto za mednarodno trgovanje.

Pred invazijo na Irak je predsednik Sadam Husein oznanil, da namerava iraško nafto prodajati v evrih, ne v dolarjih, saj je večina iraške trgovine z nafto potekala z EU, Indijo in Kitajsko, ne z ZDA.

Sprejem evra Država Pristop k EU Prebivalstvo
1. januar 2002   Črna gora kandidatka za članico 684.736
1. januar 2002   Kosovo možna kandidatka za članico 2.100.000

Države EU izven evroobmočjaUredi

 
Siva: države evroobmočja, modra: članice ERM II, rjava: države, ki valute nimajo vezane na evro, zelena: države izven EU, z valuto vezano na evro, rdeča: dežele izven EU, ki uporabljajo evro, oker: države izven EU, z valuto nevezano na evro

Ostalih deset držav, ki ne uporabljajo evra: Danska, Švedska, Združeno kraljestvo, štiri države, ki so se pridružile leta 2004; Češka, Madžarska, Litva in Poljska ter dve državi, ki sta pridružila leta 2007; Romunija, Bolgarija.

Danska in Združeno kraljestvo sta si v maastrichtski pogodbi pridržali pravico, da jima ni treba prevzeti evra, razen če se njuni vladi odločita drugače, ali z glasovanjem v parlamentu ali na referendumu. Švedska si te pravice ni pridržala in je tako obvezana prevzeti evro enkrat v prihodnosti.

Države v ERM IIUredi

Od 1. maja 2004 je v menjalni mehanizem ERM II vključenih sedem držav. Tabela prikazuje datume, ko so posamezne države postale polnopravne članice ERM II.

Vstop Država Opombe
1. januar 1999   Danska Danska krona je vstopila v ERM II leta 1999, ko so evro uvedli. Od takrat niha okrog evra za ±2.25 %.
28. junij 2004   Litva Litovski litas je bil do 2. februarja 2002 vezan na dolar, potem pa na evro.

DanskaUredi

28. septembra 2000 so Danci s 53,2 % na referendumu zavrnila pridružitev. Če se Danska vseeno pridruži, bo morala Grenlandija, ki ni v EU, izvesti poseben referendum glede evra.

LitvaUredi

Litva je nameravala prevzeti evro 1. januarja 2007, vendar je morala zaradi 0,1 odstotka prevelike inflacije preložiti prevzem. Litva je evro prevzela 1. januarja 2015.

Zunaj ERM IIUredi

ČeškaUredi

Po vstopu v EU leta 2004 je Češka prevzela fiskalno in monetarno politiko, ki namerava uskladiti makroekonomske pogoje z ostalo Unijo. Trenutno je največji problem velik češki fiskalni deficit. Na začetku je Češka nameravala v ERM II vstopiti leta 2008 ali 2009, vendar je vlada opustila tudi ciljno leto 2010, rekoč, da do takrat zagotovo ne bo izpolnila pogojev. Novega ciljnega datuma še ni.

MadžarskaUredi

Madžarska še nima uradnega datuma za prevzem evra in forint še ni vključen v ERM II.[5]

PoljskaUredi

Čeprav je Poljska obvezana prevzeti evro, je predsednik Lech Kaczyński oznanil, da želi organizirati referendum o tem vprašanju. Formalno gledano so Poljaki za evro glasovali že na referendumu o vstopu v EU (77 % za), ki je vključeval tudi vstop v EMU. Sekretar Joaquin Almunia je Poljsko opomnil, da nima možnosti zavrnitve, kot jo imata Danska in Združeno kraljestvo.

Maja 2006 je Poljska končno postavila ciljni datum za prevzem na leto 2011.

ŠvedskaUredi

Švedska se je leta 1997 odločila, da evra ne vpelje takoj na začetku in ni naredila nobenega koraka, da bi izpolnila potrebne pogoje za stabilno valuto.

Prvi referendum na Švedskem, povezan z evrom, je bil tisti leta 1994, ko so Švedi glasovali za vstop v EU. Podprli so ga s 53 % in tako podprli tudi prevzem evra.

Posvetovalni referendum 14. septembra 2003 pa je pokazal nasprotovanje evru, za 42,0 %, proti 55,9 %. Zato so vse odločitve v zvezi z evrom preložili, saj so vse politične stranke predlagale, da se do nadaljnjega rezultati upoštevajo. Premier Göran Persson je septembra 2004 izjavil, da Švedska zagotovo ne bo prevzela evra vsaj do splošnih volitev leta 2006.[6][7].

Švedska odločitev, da evra še ne bodo prevzeli, je v splošnem sprejeta tudi s strani EU. Švedska se je priključila šele leta 1995 in tako ni imela možnosti, da bi se po Maastrichtski pogodbi, ki je bila končana leta 1992, izključila. Evropska komisija ni proti Švedski sprejela nobenih ukrepov, je pa opozorila, da se podobni koraki v drugih članicah ne bodo tolerirali.

Združeno kraljestvoUredi

Britanska vlada in premier Tony Blair sta se obvezala trostopenjski potrditveni shemi pred vstopom v evroobmočje. Vstop bi morali potrditi v Kabinetu, v parlamentu in volivci na referendmu.

V nasprotju z drugimi evropskimi državami, kjer vidijo evro predvsem kot nujen prispevek k bolj povezani Evropi, vidijo v Združenem kraljestvu prednosti evroobmočja predvsem z gospodarskega stališča. 9. junija 2003 je Chancellor of the Exchequer Gordon Brown, izdal poročilo s pogoji za britansko članstvo, osnovan na petih ekonomskih testih.

Kljub temu, da ima vlada pozitiven pogled na evro, se je poročilo opredelilo proti evru, saj štirje od petih pogojev niso bili izpolnjeni.

Brown je junija 2003 dejal,[8] da bi bilo najboljše menjalno razmerje 73 penijev z evro. Ta tečaj ni bil formalno sprejet kot pogoj za vstop.

Javnomnenjske ankete [9] v Združenem kraljestvu ves kažejo, da je konstantna večina Britancev proti vstopu v evroobmočje. Nekateri jo dojemajo kot izgubo politične in gospodarske suverenosti, nekaterih ne prepriča razlog za zamenjavo valute. Referenduma o vključitvi v bližnji prihodnosti ne bo.

Območje sterlingaUredi

Če bi se Združeno kraljestvo odločilo sprejeti evro, bi to lahko vplivalo tudi na območja, kjer uporabljajo funt sterling ali valute, povezane z njim, tako imenovano območje sterlinga.

Kronske odvisnosti so britanska čezmorska ozemlja, ki uporabljajo isto valuto kot v Združenem kraljestvu, z ISO 4217 kodo GBP. Odvisnosti so Isle of Man, Jersey, Guernsey, Alderney in Južna Georgia in južni Sandwiški otoki.

Nekatera druga britanska ozemlja imajo svojo valuto, ki pa je v funtom povezana v razmerju 1:1. To so Gibraltar, Falklandski otoki in Sveta Helena.

Francoski čezmorski departmaji so se znašli v enakem položaju, ko je Francija prevzela evro. Tisti, ki so uporabljali frank, so prešli na evro. Nekatera ozemlja so uporabljala CFP franke, ki so imeli fiksni tečaj s frankom. Sedaj se še uporabljajo, vendar so veztani na evro. Tudi komorski franki so vezani na evro.

Možnosti za območje sterlinga v primeru britanskega prevzema evra so tri:

  • vstopiti v evroobmočje kot nečlanica unije, tako kot Vatikan ali Monako. Pri tem bi s sporazumom lahko kovali kovance z lastnimi motivi na zadnji strani.
  • uporabljati kovance, izdane v Združenem kraljestvu ali kje drugje. To bi lahko nekateri videli kot izgubo dela neodvistosti.
  • ohraniti obstoječo valuto, vendar jo vezati na evro. To pa bi utegnilo biti težko in predvsem drago za majhne države.

Gibraltar je v posebnem položaju, saj je del EU-ja. Če bi Britanci prevzeli evro, Gibraltarja mogoče ne bi mogli izključiti. Ni jasno, če bi tudi v Gibraltarju potekal referendum ali bi bil samo del britanskega (Gibraltar voli člane Evropskega parlamenta kot del Združenega kraljestva).

BolgarijaUredi

Bolgarski lev je že vezan na evro. Bolgarska narodna banka in vlada sta se sporazumeli, da bo država prevzela evro leta 2010. Zgodnji prevzem je posledica sporazuma iz leta 1997, po katerem je država za rešitev finančnih problemov lev vezala na evro (med letoma 1997 in 1999 je bil vezan na marko). Kot posledica je Bolgarija izpolnila že velik del pogojev za članstvo.

RomunijaUredi

Romunija načrtuje prevzem med letoma 2012 in 2014.

Valute izven EU, vezane na evroUredi

Zelenortski otoki so imeli valuto vezano na portugalski escudo, zdaj pa je vezana na evro. Valuta Bosne in Hercegovine je bila vezana na nemško marko, zdaj pa je na evro. Valuti frank CFA in komorski frank, ki se uporabljata v nekdanjih francoskih kolonijah, sta bili vezani na francoski frank, zdaj pa na evro.

OpombeUredi

  1. Podatki so iz leta 2012, 2013 ali 2014
  2. 2,0 2,1 2,2 Francoski tihomorski teritoriji uporabljajo CFP frank
  3. Samooklicana Turška republika Severni Ciper ni priznana od EU in uporablja turško liro. Kljub temu je tudi evro precej razširjena valuta.
  4. "Agreements on monetary relations (Monaco, San Marino, the Vatican and Andorra)". European Communities. 2004-09-30. Pridobljeno dne 2006-09-12. 
  5. http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/countries/hungary_en.htm, vpogled: 2. 1. 2014.
  6. Hallgren, Mats (2005-07-15). "Nuder känner sig utanför efter Sveriges EMU-nej" (švedščina). Svenska Dagbladet. Pridobljeno dne 2006-09-12. 
  7. Kerpner, Joachim (2004-09-12). "Allt fler säger NEJ!" (švedščina). Aftonbladet Nya Medier. Pridobljeno dne 2006-09-12. 
  8. "Britain not ready to join euro". Guardian Unlimited. 2003-06-09. Pridobljeno dne 2006-09-12. 
  9. "Joining The Euro". Ipsos MORI. 2006. Pridobljeno dne 2006-09-12.