Šipan

otok na Hrvaškem

Koordinati: Šipan 42°44′10″N, 17°52′02″E

Šipan je največji otok v skupini Elafitskih otokov. Površina otoka, na katerem stalno živi 500 prebivalcev (popis 2001), je 16,22 km². Dolžina obale meri 29,416 km. Najvišji vrh je 243 mnm visoki Velji vrh. Otok leži 17 km severozahodno od Dubrovnika. Od kopne obale ga ločuje Koločepski kanal.

Šipan - lega otoka

Med dvema nizoma gričevja, višjim na severovzhodu in nižjim na jugozahodu otoka se razprostira rodovitna dolina (Šipansko polje) v kateri gojijo oljke, vinsko trto, fige in agrume. Krajna potopljena konca doline se končujeta v zalivu. Na severozahodu otoka je zaliv Šipanska luka, na jugovzhodu pa zaliv Suđurađ, v katerih sta tudi oba glavna otoška naselja: Šipanska Luka in Suđurađ.V notranjosti otoka pa so še manjši zaselki: (Fraiga, Sutulija, Vojnovo selo in Odak).

Iz pomorske karte je razvidno, da na otoku stojijo trije svetilniki. Prvi je na pomolu v pristanišču Šipanska Luka in oddaja svetlobni signal: R Bl 5s, nazivnim dometom 3 milje. Drugi stoji na pomolu v pristanišču Suđurađ in oddaja signal BR Bl(2) 5s. Tretji svetilnik pa stoji na rtu Tiha in oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 8s, z nazivnim dometom 8 milj.

ZgodovinaUredi

Šipan se z današnjim imenom v starih listinah prvič omenja 1371. V Šipanski luki so pri arheoloških raziskavah odkrili ostanke rimske vile rustice. Zgodovinskih ostankov iz srednjega veka je več: ruševine cerkve sv. Petra na Veljem vrhu so iz 11. stol., cerkvica sv. Ivana v Šilovem selu na jugu otoka je iz 11. stol. in razširjena v 15. stoletju. V Suđurađu stoji utrjen dvorec iz leta 1539 z visokim stolpom, ki so ga dozidali 1577. V bližini je počitniška hiša družine Sagrojević. Med Šipansko luko in Suđurađem so ostanki letne počitniške hiše dubrovniških nadškofov, v njej je občasno živel humanist Lodovico Baccadelli.

Glej tudiUredi