Odpre glavni meni

Kilimandžáro je najvišja gora v Afriki. Leži v severovzhodni Tanzaniji, južno od meje s Kenijo. Najvišja točka gore je Uhuru Peak (5895 m) na robu kraterja ognjenika Kibo. Dva druga vrhova sta ugasla ognjenika: Mawensi (5149 m), ki je za Mount Kenya tretja najvišja gora v Afriki, ter Shira (3962 m). Ime gore v svahiliju pomeni »bleščeča se gora«.[7] Od Evropejcev se je 6. oktobra leta 1889 na vrh prvi povzpel Dr. Hans Meyer.[8]

Kilimandžaro
Mount Kilimanjaro.jpg
Kibo, vrh Kilimandžara
Najvišja točka
Nadm. višina5.895[1] m [2][3]
Prominenca5.885 m [4]
4. mesto[5]
Izolacija5.510 km
Seznam
Koordinate03°04′33″S 37°21′12″E / 3.07583°S 37.35333°E / -3.07583; 37.35333Koordinati: 03°04′33″S 37°21′12″E / 3.07583°S 37.35333°E / -3.07583; 37.35333
Geografija
Kilimandžaro is located in Tanzanija
Kilimandžaro
Kilimandžaro
Lega Kilimandžara v Tanzaniji
Kilimandžaro is located in Afrika
Kilimandžaro
Kilimandžaro
Kilimandžaro (Afrika)
Legaseverovzhod Tanzanije
TopokartaKilimanjaro map and guide by Wielochowski[6]
Geologija
Starost kamnin3 milijone let
Tipstratovulkan
Zadnji izbruhpred 150.000 do 200.000 leti
Pristopi
Prvi pristop6. oktober 1889 - Hans Meyer in Ludwig Purtscheller
Najlažji pristoppešačenje

Vzpon na Uhuru Peak ni tehnično zahteven, vendar pa zaradi potrebne aklimatizacije in izogibanja višinske bolezni zahteva dovolj časa. Po treh najlažjih dostopih, imenovanih Marangu, Rongai in Machame, lahko vrh osvoji vsaka zdrava oseba, saj vzpon ne zahteva alpinističnega znanja. Druge poti, kot denimo Poljski ledenik ali Zahodna veja, zahtevajo več tehničnega znanja. Ocenjujejo, da se letno poskusi vzpeti na vrh okoli 15.000 ljudi, od katerih jih približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Vzpon na Mawensi je tehnično dosti zahtevnejši in zahteva plezanje po skalah ter ledu ali snegu.

Zaradi svoje specifične lege blizu ekvatorja ter svoje višine prečkajo pohodniki ob vzponu na vrh večino klimatskih pasov.

Ob vznožju Kilimandžara živi pleme Wachagga.

Geologija in fizične značilnostiUredi

Kilimandžaro sodi med velike stratovulkane. Sestavljajo ga trije značilni vulkanski stožci; Kibo, ki je najvišji vrh; Mawenzi, ki doseže nadmorsko višino 5149 m[9] in Shira, ki doseže višino 4005 m.[10] Mawenzi in Shira sta ugasla stožca, Kibo pa je speči vulkan, ki bi lahko ponovno izbruhnil.[11] V kraterju so namreč dejavne fumarole, znanstveniki pa so leta 2003 ocenili, da je raztaljena lava vsega 400 m pod površjem kraterja. Čeprav ni ohranjenih pisnih virov o preteklih izbruhih, naj bi se po krajevnem ustnem izročilu zadnji zgodil pred 150-200 leti. Nove ognjeniške dejavnosti v kratkem ne pričakujejo, obstajajo pa bojazni, da bi se ognjenik utegnil sesesti, kar bi povzročilo eksploziven izbruh, podoben tistemu na Sveti Heleni. Manjša sesedanja in zemeljski plazovi so na Kibu v preteklosti že opazili, eden od njih je ustvaril področje, zdaj znano kot »zahodna veja«.

Uhuru Peak je najvišja točka Kiba. Tanzania National Parks Authority[2] in UNESCO[3] navajata višino 5895 m. Podatke obe agenciji črpata iz britanskih raziskav Kilimandžara iz leta 1952.[12] Novejše meritve so najvišjo točko postavile na nadmorsko višino 5892 m (leta 1999), 5891 m (leta 2008) in 5888 m (leta 2014).[12]

ReferenceUredi

  1. Cameron M. Burns (2006). Kilimanjaro & East Africa: A Climbing and Trekking Guide. The Mountaineers Books. ISBN 978-0-89886-604-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-02-23. Pridobljeno dne 2016-10-04. 
  2. 2,0 2,1 "Mount Kilimanjaro National Park". Tanzania National Parks. Tanzania National Parks. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2012. Pridobljeno dne 16. julija 2015. 
  3. 3,0 3,1 "Kilimanjaro National Park". World Heritage List. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno dne 16. julija 2015. 
  4. "Kilimanjaro". Peakbagger.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 September 2012. Pridobljeno dne 16 August 2012. 
  5. "World Peaks with 4000 meters of Prominence". Peakbagger.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 September 2015. Pridobljeno dne 8 November 2015. 
  6. Kilimanjaro Map and tourist Guide (Zemljevid) (4th izd.). 1:75,000 with 1:20,000 and 1:30,000 insets. EWP Map Guides. Kartografija EWP. EWP. 2009. ISBN 0-906227-66-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-07-17. 
  7. "Perspective with Landsat Overlay". SRTM TANZANIA IMAGES. California Institute of Technology. Pridobljeno dne 16. julija 2015. 
  8. Demhardt, I.J. GERMAN CONTRIBUTIONS TO THE CARTOGRAPHY OF SOUTH WEST AND EAST AFRICA FROM MID 19th CENTURY TO WORLD WAR I (PDF). University of Technology Darmstadt. Pridobljeno dne 16 July 2015. 
  9. "Mawenzi". Peakware. Interactive Outdoors, Inc. Pridobljeno dne 16. julija 2015. 
  10. Nicolas J. Cullen; Thomas Mölg; Georg Kaser; Khalid Hussein; Konrad Steffen & Douglas R. Hardy (2006). "Kilimanjaro Glaciers: Recent areal extent from satellite data and new interpretation of observed 20th century retreat rates" (PDF). Geophysical Research Letters 33 (16): L16502. Bibcode:2006GeoRL..3316502C. doi:10.1029/2006GL027084. 
  11. Nonnotte, Philippe; Hervé Guillou; Bernard Le Gall; Mathieu Benoit; Joseph Cotten; Stéphane Scaillet (2008). "New K-Ar age determinations of Kilimanjaro volcano in the North Tanzanian diverging rift, East Africa" (PDF). Journal of Volcanology and Geothermal Research 173 (1–2): 99–112. Bibcode:2008JVGR..173...99N. doi:10.1016/j.jvolgeores.2007.12.042. Pridobljeno dne 29. julija 2015. 
  12. 12,0 12,1 Pascal Sirguey, Nicolas J. Cullen and Jorge Filipe Dos Santos. "The New Digital Orthometric Elevation Model of Kilimanjaro" (PDF). CEUR Workshop Proceedings. Pridobljeno dne 16. julija 2015. 

Zunanje povezaveUredi