Tripoljsko-kukutenska kultura

Tripoljsko-kukutenska kultura, tripoljska kultura ali kukutenska kultura je neolitsko-halkolitska kultura jugovzhodne Evrope, ki je trajala od okoli 5500 pr. n. št. do 2750 pr. n. št. Razširjena je bila od Karpatov do porečij Dnepra in Dnestra s središčem v sedanji Moldaviji. Pokrivala je precejšnje dele zahodne Ukrajine in severovzhodne Romunije in obsegala površino 350.000 km². Razdalja od Brașova na jugozahodu do Kijeva na severovzhodu meri približno 500 km.

Tripoljsko-kukutenska kultura

Druga imena	tripoljska kultura, kukutenska kultura
Geografski obseg	Romunija Moldavija Ukrajina
Obdobje	neolitik in bakrena doba
Datumi	sredina 5. tisočletja pr. n. št. do leta 2650 pr. n. št.
Prednik	bojansko-mariška kultura, buško-dnestrska kultura
Naslednik	jamnajska kultura

Nenavaden vidik tripoljsko-kukutenske kulture je, da so svoja naselja po približno 60 do 80 letih bivanja v njih požgali. Vzroki za požig so še vedno predmet razprav. Nekatera naselja so bila kasneje na istem mestu tudi večkrat znova zgrajena, pri čemer so ohranila obliko in orientacijo prejšnjih stavb. Najdišče Poduri v Romuniji je razkrilo trinajst bivalnih nivojev, zgrajenih v več stoletjih drug nad drugim.

Geografija

Bronastodobne kulture jugovzhodne Evrope z glavnimi arheološkimi najdišči

Tripoljsko-kukutenska kultura je cvetela na ozemlju današnje Moldavije, vzhodne in severovzhodne Romunije ter delov zahodne, srednje in južne Ukrajine. V Romuniji je na jugu segala do Donave od Železnih vrat do Črnega morja. Obsegala je osrednje Karpate ter ravnine, stepe in gozdne stepe na obeh straneh gora. Zgodovinsko jedro kulture je bilo porečje srednjega do zgornjega Dnestra (Podoljska planota). Na tem ozemlju je bila Evropa od konca zadnje ledene dobe najtoplejša in najbolj vlažna in imela zato ugodne pogoje za kmetijstvo.

Od leta 2003 je bilo odkritih okoli 3000 kulturnih območij, od majhnih vasi do velikih naselij z več sto hiš, obdanih z več jarki.

Kronologija

Za romunsko kukutensko in ukrajinsko tripoljsko kulturo se uporabljata različni periodizaciji.

Kukuktenska shema, ki jo je predlagal nemški arheolog Hubert Schmidt leta 1932, razlikuje tri obdobja: predkukutensko, kukutensko in horodištejsko–folteštijsko obdobje, ki so razdeljena na nekaj podobdobij.

Prvo tripoljsko shemo je razvila Tatjana Sergejevna Passek leta 1949. Razdelila jo je v glavne faze A, B in C s podfazami BI, BII, CI in CII. Shema je bila kasneje na osnovi novih odkritij posodobljena.

Tripoljsko-kukutenska kultura kot celota se običajno deli na rano, srednje in kasno obdobje:

• rano obdobje: 5800 do 5000 pr. n. št.
• srednje obdobje: 5000 do 3500 pr. n. št.
• kasno obdobje: 3500 do 3000 pr. n. št.

Gospodarstvo

Pokrajina ob Dnestru v Ternopilski oblasti, Ukrajina

Tripoljsko-kukutenska kultura je bila v 2750 letih svojega obstoja dokaj stabilna in statična, vendar je doživela nekaj sprememb in imela nekaj skupnih značilnosti z drugimi neolitskimi družbami, vključno s:

• skoraj neobstoječo socialno razslojenostjo,
• pomanjkanjem političnih elit,
• rudimentarnim gospodarstvom,
• pastirstvom in samooskrbljenostjo.

Zgodnje družbe plemen lovcev in nabiralcev niso bile družbeno razslojene, v poznejših družbah bronaste dobe pa je bila razslojenost že opazna. Ustvarili so se poklici, vladajoče politične, verske in vojaške elite na eni strani in sloj revnih, zasužnjenih in lačnih na drugi. V tripoljsko-kukutenski kulturi družbena razslojenost ni bila zelo očitna.

Bakreno orodje

Tako kot druge neolitske družbe tudi tripoljsko-kukutenska kultura skoraj ni imela delitve dela, čeprav so imela nekatera naselja do 15.000 prebivalcev in bila morda največja na svetu. Za specializacijo dela ni nobenih dokazov. Vsaka družina je zase obdelovala svoja polja, lovila divjad in opravljala vsakdanja opravila. V nasprotju s splošnim prepričanjem so imele neolitske družbe obilo hrane in drugih virov.

Povečano število najdenih predmetov iz poznega obdobja kaže, da se je družba takrat začela razvijati v bolj zapleten sistem. Od približno 3000 pr. n. št. do 2750 pr. n. št. se je po vsej regiji začel pojavljati baker, s katerim se je trgovalo predvsem z družbami na Balkanu. Na vzhod ni prihajala samo bakrova ruda, ampak tudi bakrena orodja, orožja in drugi predmeti. Sprva primitivna trgovska mreža je postajala vse bolj zapletena in sčasoma nadomestila tripoljsko-kukutensko kulturo.

Prehrana

Tripoljsko-kukutenska kultura je bila družba samooskrbnih kmetov. Kmetovanje je bil verjetno glavni poklic večine prebivalcev. Večino njihove prehrane so sestavljale žitarice. Pridelovali so pšenico, oves, rž, proso, ječmen in konopljo. Žito so verjetno mleli in pekli kot nekvašen kruh. Gojili so tudi grah in fižol, marelice, češnje in vinsko grozdje. Za proizvodnjo vina ni nobenega trdnega dokaza. Nekaj najdb kaže, da so se morda ukvarjali tudi s čebelarstvom.

Tripoljsko naselje na vrhu griča, Trinca-La Șanț, Moldavija

Ukvarjali so se tudi z živinorejo. Redili so predvsem govedo, prašiče, ovce in koze. Umetniške upodobitve živali kažejo, da se je vol uporabljal kot vprežna žival. Upodobitve konj ne dokazujejo, da gre za udomačenega konja, čeprav so ga v tistem času že uporabljali za delovno žival in vir mesa.

Prehrano je dopolnjeval lov s pastmi in orožjem, vključno z lokom in puščicami, sulico in kiji. Lovili so predvsem jelenjad in srnjad, divje svinje, medvede in lisice.

Sol

Najzgodnejše znane soline na svetu so v Poiani Slatinei, blizu vasi Lunca v Romuniji. Uporabljale so jih že starejše kulture od okoli leta 6500 pr. n. št. Sol so pridobivali iz slane izvirske vode s kuhanjem v lončenih posodah.

Oskrba s soljo je za največja naselja pomenila velik logistični problem. S spremembo prehrane z mesa in rib na žitarice, so morali ljudje v svojo prehrano vključiti dodatno sol. Sol je potrebovala tudi živina, saj se je mlečnost molznih živali ob pomanjkanju soli zelo zmanjšala. Ocenjuje se, da so ljudje in živali potrebovali od 36 do 100 ton soli letno. Sol so uvažali predvsem iz Karpatov in s črnomorske obale. Prevažali so jo verjetno predvsem po vodnih poteh.

Tehnologija in materialna kultura

Tripoljsko-kukutenska kultura je znana po svojih značilnih naselbinah, arhitekturi, zapleteno okrašeni keramiki ter antropomorfnih in zoomorfnih figuricah. Na svojem vrhuncu je bila ena od tehnološko najnaprednejših družb na svetu v tistem času, ki je razvila nove tehnike za proizvodnjo keramike, stanovanjsko gradnjo, kmetijstvo in proizvodnjo tkanih tekstilij, ki se niso ohranile in so znane samo posredno.

Naselja

3D model mega mesta Majdanecke, Ukrajina, okoli 3700 pr. n. št.

Nekatera naselja v Ukrajini so bila morda večja od naselij v Sumeriji in zahodni Evropi. Naselje Talianki je imelo 15.000 prebivalcev in površino 335 hektarjev.

Arheologi so med izkopavanji odkrili veliko artefaktov, ki so zdaj na ogled v muzejih Rusije, Ukrajine in Romunije. Manjše zbirke imajo tudi drugi muzeji v regiji.

Naselja so bila občasno požgana in po 60-80 letih ponovno zgrajena. Vse zgradbe v naseljih so bile med seboj povezane v funkcionalno celoto. Gradile so se tri vrste hiš:

• pletene hiše
• hiše iz brun (ukrajinsko: площадки, ploščadki)
• podzemne hiše, imenovane bordei.

Nekatere hiše so bile dvonadstropne in na zunanji strani okrašene z zapletenimi vrtinčastimi motivi okrasto rdeče barve. Večina hiš je imela slamnato streho in lesena tla, prekrita z ilovico.

• 
  Notranjost hiše, rekonstrukcija
• 
  Kukutenska hiša, maketa
• 
  Kukutenska vas, maketa
• 
  Tempelj v Nabenivki, rekonstrukcija
• 
  Velika hiša v Majdanecku, okoli 3700 pr. n. št., rekonstrukcija
• 
  Medsebojno povezane hiše v Majdanecku, rekonstrukcija

Keramika

Model lončarske peči

Večina tripoljsko-kukutenske keramike je izdelana ročno brez uporabe lončarskega vretena. Nekaj najdb kaže, da so uporabljali tudi enostavno počasno lončarsko vreteno, ki so ga sicer iznašli šele v železni dobi.

Posoda je okrašena z vrtinčastimi in drugačnimi zapletenimi vzorci, včasih tudi z urezi. Najstarejši vzorci so zamolklo rjavi in beli. Kasneje so se za okrasje uporabljali železovi oksidi za rdeče odtenke, magnetit in jakobsit za črne in kalcijev silikat za bele. Poleg mineralnih pigmentov so se uporabljali tudi pigmenti, pridobljeni iz organskih materialov, na primer iz kosti in lesa.

V kasnem obdobju tripoljsko-kukutenske kulture so se začele uporabljati dvokomorne lončarske peči s kontrolirano atmosfero. V teh pečeh je bilo kurišče ločeno od prostora za žganje. Keramika se je žgala pri približno 900°C, s čimer se je doseglo bolj enakomerno in popolno žganje.

Ko je proti koncu tripoljsko-kukutenske kulture postajal vse bolj dostopen baker, so se izkušnje žganja keramike prenesle v metalurgijo.

• 
  Primerek značilne tripoljsko-kukutenske keramike
• 
  Posode iz bakrene dobe, 4300–4000 pr. n. št.; Narodni muzej Moldavije, Iași
• 
  Keramična posoda, najdena v Romuniji, 3700-3500 pr. n. št.

Tekstil

Uteži za statve

Tekstila iz tripoljsko-kukutenske kulture še niso odkrili, saj so takšne najdbe zaradi vlažnega podnebja tudi sicer zelo redke. Odtisi tekstila na keramiki in uteži s statev pa nekaj povedo o njihovih tkaninah. Uteži so iz nekakovostne keramike in kažejo, da so bile s srednje težkih statev.

Odtisi tekstila, najdeni v okolici Iașija, Romunija, kažejo, da so poznali tudi pletenje.

Orodje in orožje

Kamnito orodje

Orodje in orožje je bilo izdelano iz obklesanega in poliranega kamna, kosti in rogov, kasneje iz bakra. Večina kamnitega orodja je bila izdelana iz lokalnega kremena, uporabljali pa so se tudi skril, jaspis in obsidian. Orodja so bila pritrjena na lesene ročaje, ki se niso ohranili.

Kolo

Nekateri raziskovalci menijo, da je tripoljsko-kukutenska kultura uporabljala voz s kolesi. Med najdbami so samo figurice živali in skodelice na štirih kolesih, ki sodijo v prvo polovico 4. tisočletja pr. n. št., za katere se pogosto misli, da so bile otroške igrače. Figurice ne glede na to izražajo idejo, da bi se tovore lahko prevažalo na kolesih. Za rabo koles na pravih vozovih zaenkrat ni nobenega dokaza.

Religija

Značilen kipec boginje, izdelan iz gline

V nekaterih skupnostih so arheologi odkrili stavbo, ki so jo prepoznali kot svetišče. V teh svetiščih so bili najdeni predmeti očitno verske narave, med njimi tudi taki, ki so bili tam zakopani namerno. Predmete navidezno verske narave so našli tudi v zasebnih hišah. Med njimi je veliko glinenih figuric in kipcev, ki naj bi zaščitili njihove lastnike. Ženske figurice so postale znane kot boginje, vendar ta izraz ni nujno točen, saj kaže, da so jih uporabljali za različne namene. Število najdenih tovrstnih kipcev je tako veliko, da jih posedujejo številni muzeji v vzhodni Evropi.

Eno od neodgovorjenih vprašanj, povezanih s tripoljsko-kukutensko kulturo, je majhno število artefaktov, povezanih s pogrebnimi obredi. Čeprav so arheologi raziskali zelo veliko naselij, so dokazi o pogrebni dejavnosti skoraj nevidni. Trenutno je edino znano tripoljsko najdišče, kjer so bili najdeni človeški ostanki iz prve polovice 4. tisočletja pr. n. št., jama Verteba v zhodni Ukrajini. Med najdbami so lobanje pogostejše od druge kosti, ostankov moških pa sploh niso našli. Edini dokončni zaključek, ki ga je mogoče potegniti iz arheoloških dokazov, je, da v tripoljsko-kukutenski kulturi v veliki večini primerov trupel niso odlagali znotraj naselitvenega območja.

Viri

Angleščina

• Bailey, Douglass Whitfield, Prehistoric figurines: representation and corporeality in the Neolithic. London; New York, Routledge, 2005. ISBN 0-415-33151-X OCLC 56686499
• Bailey, Douglass Whitfield; Whittle, Alasdair W.R.; Cummings, Vicki, eds. (Un)settling the neolithic. Oxford: Oxbow, 2005. ISBN 1-84217-179-8 OCLC 62472378
• Bartel, Brad, "Cultural associations and mechanisms of change in anthropomorphic figurines during the Neolithic in the eastern Mediterranean basin". World archaeology 13, no. 1 (1981): pp. 73–86. Abingdon, UK: Routledge Journals ISSN 0043-8243 OCLC 2243103
• Chapman, John Fragmentation in archaeology: People, places, and broken objects in the prehistory of south eastern Europe. London: Routledge, 2000. ISBN 0-415-15803-6 OCLC 41886018
• Ciuk, Krzysztof, ed. Mysteries of ancient Ukraine: the remarkable Trypilian (sic) culture, 5400–2700 BC. Toronto: Royal Ontario Museum, 2008. ISBN 978-0-88854-465-0 OCLC 267124474
• Drasovean, Florian; Popovici, Dragomir; Alamoreanu, Aledandru; Wullschleger, Manuela; Chamay, Jacques; van der Wielen-van Ommeren, Frederike. Neolithic art in Romania. Catalog for the exhibition held at the Historisches Museum in Olten, Switzerland, 3 June – 5 October 2008; Naples, Italy: arte'm, 2008. ISBN 978-88-569-0001-9 OCLC 260224420
• Ellis, Linda. The Cucuteni–Tripolye culture: study in technology and the origins of complex society. Volume 217 of the BAR international series; British Archaeological Reports (B.A.R): Oxford, 1984. ISBN 0-86054-279-3 OCLC 11385722
• Immel, Alexander (6. marec 2020). »Gene-flow from steppe individuals into Cucuteni-Trypillia associated populations indicates long-standing contacts and gradual admixture«. Scientific Reports. Nature Research. 10 (4253): 4253. Bibcode:2020NatSR..10.4253I. doi:10.1038/s41598-020-61190-0. PMC 7060214. PMID 32144348.
• Lazarovici, Cornelia-Magda (2005). »Anthropomorphic statuettes from Cucuteni–Tripolye: some signs and symbols«. Documenta Praehistorica. 32: 145–154. doi:10.4312/dp.32.10. OCLC 442196598.
• Makkay, János. Early stamp seals in South-east Europe. Budapest: Akadémiai Kiadó, 1984. ISBN 963-05-3424-X OCLC 11436956
• J.P. Mallory. "Tripolye culture". Encyclopedia of Indo-European Culture, J. P. Mallory and D. Q. Adams (eds.), Chicago: Fitzroy Dearborn, 1997. ISBN 1-884964-98-2 OCLC 37931209
• Mantu, Cornelia-Magda; Dumitroaia, Gheorghe; Tsaravopoulos, Aris, eds. Cucuteni: the last great Chalcolithic civilization of Europe. Catalog of an exhibit co-hosted by the Romanian Ministry of Culture, the Romanian Academy and the Hellenic Ministry of Culture, held at the Archaeological Museum of Thessaloniki, 21 September – 31 December 1997 – the English version of the catalog by Bogdan Stefanescu; Athena, Greece: Hypourgeio Politismou, 1997. ISBN 973-98191-6-8 OCLC 480166927
• Mathieson, Iain (21. februar 2018). »The Genomic History of Southeastern Europe«. Nature. Nature Research. 555 (7695): 197–203. Bibcode:2018Natur.555..197M. doi:10.1038/nature25778. PMC 6091220. PMID 29466330.
• Renfrew, Colin. Problems in European prehistory: a collection of 18 papers, each with a new introduction and bibliography, and an original introductory essay. Edinburgh: Edinburgh University Press, 1979. ISBN 0-85224-355-3 OCLC 6092588
• Skeates, Robin (2007). »Neolithic stamps: cultural patterns, processes and potencies« (PDF). Cambridge Archaeological Journal. 17 (2): 183–198. doi:10.1017/S0959774307000248. OCLC 48477793. S2CID 162937371.
• Taylor, Timothy. "Aspects of settlement diversity and its classification in southeast Europe before the Roman period". World Archaeology 19, no.1 (1987) pp. 1–22. Abingdon, UK: Routledge Journals ISSN 0043-8243 OCLC 2243103
• The Tripolye Culture giant-settlements in Ukraine. Formation, Development and Decline. F. Menotti, A. Korvin-Piotrovsky ed.; Oxford: Oxbow Books, 2012
• Andrew Sherratt. Economy and society in prehistoric Europe: changing perspectives. Princeton, N.J.: Princeton University Press, 1997. ISBN 0-691-01697-6 OCLC 36695149
• Stratulat, Lacramioara, ed. Cucuteni–Trypilla: a great civilization of old Europe; Palazzo della Cancelleria, Rome–Vatican, 16 September – 31 October 2008. Catalog for an exhibit held at the Palazzo della Cancelleria museum in Vatican City from 16 September – 31 October 2008; Palazzo della Cancelleria: Rome–Vatican, 2008. ISBN 978-973-0-05830-7 OCLC 481221536
• Mykhailo Videiko Ukraine: from Trypillia to Rus. Kyiv, Krion, 2010
• Alasdair Whittle. Europe in the Neolithic: the creation of new worlds. Part of the Cambridge world archaeology series (revised edition of Neolithic Europe, 1985); Cambridge: Cambridge University Press, 1996. ISBN 0-521-44476-4 OCLC 32510827
• Andrew Wilson. The Ukrainians: unexpected nation. New Haven: Yale University Press, 2000. ISBN 0-300-08355-6 OCLC 43985470

Francoščina

• Chapman, John; Dumitroaia, Gheorghe; Weller, Olivier; et al, eds. Cucuteni: 120 ans de recherches. Le temps du bilan = 120 years of research: time to sum up. Volume 16 of the Bibliotheca memoriae antiquitatis series (Papers originally presented at a conference co-hosted by the Cucuteni Culture International Research Centre in Piatra-Neamț, and the Institute of Archaeology in Iași, on 21–24 Oct. 2004 in Piatra Neamț, Romania); Piatra-Neamț, Romania: Constantin Matasa, 2005. ISBN 973-7777-02-6 OCLC 243473152

Nemščina

• Schmidt, Hubert. Cucuteni in der oberen Moldau, Rumänien: die befestigte Siedlung mit bemalter Keramik von der Steinkupferzeit bis in die vollentwickelte Bronzezeit. Berlin–Leipzig: W. de Gruyter, 1932. OCLC 4942033
• Haarmann, Harald. Das Rätsel der Donauzivilisation. Die Entdeckung der ältesten Hochkultur Europas. München: C.H.Beck, 2011.

Romunščina

• Dumitrescu, V. Arta culturii Cucuteni. București: Editura Meridiane, 1979
• Biblioteca Antiquitatis, The first Cucuteni Museum of Romania Foton, 2005
• Studia Antiqua et Archaeologica, IX, Iași, 2003 The Human Bone with Possible Marks of Human Teeth Found at Liveni Site (Cucuteni Culture) Sergiu Haimovici
• Marius Alexianu, Gheorghe Dumitroaia and Dan Monah, The Exploitation of the Salt-Water Sources in Moldavia: an Ethno-Archaeological Approach, in (eds.) D. Monah, Gh. Dumitroaia, O. Weller et J. Chapman, L'exploitation du sel à travers le temps, BMA, XVIII, Piatra-Neamt, 2007, pp. 279–298
• Cucoș, Ștefan (1999). »Faza Cucuteni B în zona subcarpatică a Moldovei (Cucuteni B period in the lower Carpathian region of Moldova)«. BMA: Bibliotheca Memoriae Antiquitatis (Memorial Library Antiquities). Piatra Neamț, Romania: Muzeul de Istorie Piatra Neamț (Piatra Neamț Museum of History). 6. OCLC 223302267. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2010. Pridobljeno 28. novembra 2009.

Ruščina

• Археология Украинской ССР, Киев, 1985, т.1
• Бибиков С. Раннетрипольское поселение Лука-Врублевецкая на Днестре. МИА н. 38. М. — П. 1953.
• Збенович В. Г. Позднетрипольские племена Северного Причерноморья / АН УССР. НА. – К.: Наук. думка, 1974.
• Збенович В. Г. Ранний этап трипольской культуры на территории Украины / АН УССР. ИА. – К.: Наук. думка, 1989.
• Круц В. А. Позднетрипольские племена Среднего Поднепровья. – Киев: Наукова думка, 1977.
• Маркевич В. И. Позднетрипольские племена Северной Молдавии. – Кишинев: Штиинца, 1981.
• Пассек Т. Раннеземледельческие (трипольские) племена Поднестровья, МИА, н. 84. Москва, 1961.
• Пассек Т. Периодизация трипольских поселений. МИА, н. 10. М. — П. 1949.
• Рыбаков Б. А., Космогония и мифология земледельцев энеолита // Советская археология, 1965, № 1—2.
• Рындина Н. В. Древнейшее металлообрабатывающее производство Восточной Европы, М., 1971.
• Хвойко В. Каменный век Среднего Поднепровья // Труды одиннадцатого археологического сьезда в Киеве. І. Киев, 1901.
• Трипольская культура в Украине. Поселение-гигант Тальянки. – Киев, 2008
• Черныш Е. К., К истории населения энеолитического времени в Среднем Приднестровье // Неолит и энеолит юга Европейской части СССР, Москва, 1962.
• Черниш Е. К. Энеолит Правобережной Украины и Молдавии // Энеолит СССР. – М., 1982. – С. 166—347.

Ukrajinščina

• Бібіков С. Трипільська культура. Археологія Української РСР, т. І. Київ, 1971.
• Дослідження трипільської цивілізації у науковій спадщині археолога Вікентія Хвойки. – Київ: Академперіодика,2007. – Частини І—ІІ
• Дудкін В. П. Відейко М. Ю. Архітектура Трипільської цивілізації: від поселень до протоміст. – Київ: Мислене древо, 2009.
• Енциклопедія Трипільської цивілізації, Київ, Укрполіграфмедіа, 2004, т. І—ІІ.
• Захарук Ю. Пізній етап трипільської культури. Археологія Української РСР, т. I. Київ, 1971.
• Пастернак Я. Археологія України. Торонто, 1961.
• Ткачук Т. М. Семіотичний аналіз трипільсько-кукутенських знакових систем (мальований посуд) / Ткачук Т. М., Мельник Я. Г.; Національний заповідник "Давній Галич"; Прикарпатський ун-т ім. В.Стефаника. – Івано-Франківськ: Плай, 2000.
• Трипільська культура, т. І, АН УРСР, Інститут Археології. Київ, 1940.
• Цвек О. В. Поселення східнотрипільської культури (короткий нарис). – Київ, 2006.
• Черниш К. Ранньотрипільське поселення Ленківці на Середньому Дністрі. АН УРСР, Інститут Археології. Київ, 1959.