Tolminc

Tolminc je slovenski trdi sir, z zaščitenim geografskim poreklom, narejen na območju Zgornjega Posočja.

Tolminc
Tolminc1.jpg
Druga imenaFormaggio di Tolmino
Država izvoraSlovenija Slovenija
RegijaPosočje
MestoTolmin
Izvor mlekadomače govedo
Pasterizacijatradicionalno ne
Teksturasrednje do zelo trd
Dimenzije23 do 27 cm (premer)
8 do 9 cm (višina)
Teža3,5 do 5 kg
Čas staranja1–15 mesecev, odvisno od variante
CertifikatZaščitena označba porekla

ZnačilnostiUredi

Premer okroglih hlebcev, Tolminci jih imenujejo kola, [1] visokih 8 do 9 cm, je 23 do 27 cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 3,5 in 5 kg. Skorja Tolminca je slamnato rumenkaste barve, čvrsta, gladka. Testo je rumenkaste barve, elastično, povezano, z redkimi enakomerno razporejenimi očesi, velikosti leče ali graha. Vonj sira je značilen in čist, okus pa sladko pikanten.

 
Staranje tolminca v Hiši Franko, Kobarid

ZgodovinaUredi

Izdelava tolminca ima več kot 700-letno tradicijo. Prvi zapisi o njem segajo v 13. stoletje, ko je bil sir v zapisih naveden kot enota naturalnega plačilnega sredstva za dajatve fevdalcem. 12. aprila 1756 je bil kot Formaggio di Tolmino - tolminski sir, zapisan na ceniku sirov v mestu Videm, katerega original hrani državni arhiv v Vidmu. [2] [1] Leta 1891 je na Tolminskem delovalo 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, z glavno dejavnostjo predelavo mleka v sir in maslo ter prodajo mlečnih izdelkov, zlasti v Gorico, Čedad in Trst, [3] katerih nadaljnji razvoj pa je zapečatila prva svetovna vojna. .

ProizvodnjaUredi

Tolminc izdelujejo iz surovega polnomastnega kravjega mleka, industrijsko pa iz toplotno obdelanega mleka. Tehnologija je povzeta po italijanskem siru Montasio. [1] Tolminski sir zorijo najmanj 60 dni, lahko pa tudi eno leto ali več.

Zaščita označbe poreklaUredi

Originalni sir Tolminc se označuje tudi s pripadajočim znakom Skupnosti za živilo z zaščiteno označbo porekla, ter z nacionalnim simbolom kakovosti.

GastronomijaUredi

Tolminc je odličen za narezke, tradicionalno ga uporabljajo pri pripravi frike, dobro zorjen pa je odličen tudi v omakah.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 60. COBISS 241223680.
  2. Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 21. COBISS 75171328.
  3. Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 24. COBISS 75171328.

ViriUredi

  • Žagar; Vojko, Tolminsko sirarstvo: tisočletna kultura, Tolmin, 2017 (COBISS)
  • Renčelj, Stanko, Siri nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 (COBISS)
  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)
  • Slanovec Tatjana, Sirarstvo, Kmečki glas, Ljubljana, 1982 (COBISS)
  • Fischione Alfonz, Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem, Kmečki glas, Ljubljana, 1998 (COBISS)
  • Donnely, Catherine, The Oxford Companion to Cheese, Oxford University Press, New York, 2016 (COBISS) ISBN - 978-0-1993-3088-1 (angleško)

Zunanje povezaveUredi