Tolmin
Tolmin () je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Tolmin | |
|---|---|
.jpg) | |
  Tolmin Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°11′8.69″N 13°44′6.54″E / 46.1857472°N 13.7351500°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Tolmin |
| Površina | |
| • Skupno | 1,7 km2 |
| Nadm. višina | 201,3 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 3.196 |
| • Gostota | 1.900 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 5220 Tolmin |
| Zemljevidi | |
Tolmin - Trško jedro | |
| Lega | Občina Tolmin |
| RKD št. | 14506 (opis enote)[2] |
Tolmin je naselje na pomolu med rekama Sočo in Tolminko, ter na stiku Soške doline, Baške grape in Idrijske doline. K naselju spada še zaselka Loče in Rodne, bližnje vasi Zatolmin, Žabče in Poljubinj pa so samostojna naselja.
Zgodovina
urediTolmin je že stoletja naravno središče pokrajine, ki se po njem imenuje Tolminsko, prebivalci pa Tolminci. Tolmin je dobil tržne pravice 1820. Med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke na Soški fronti, je bil močno porušen. Strateška lega je tako pred prvo, kot med obema vojnama, razvoj naselja bolj omejevala, kot pa pospeševala. V obdobju po prvi svetovni vojni, ko so bili ti kraji pod Kraljevino Italijo, sta na življenje Tolmincev močno vplivala pritiska italijanskega iredentizema in fašizma.
Opis
urediTolmin ima ohranjeno staro mestno jedro, moderno knjižnico, atletski stadion in kvalitetna športna igrišča. Osrednjo muzejsko institucijo predstavlja Tolminski muzej, v katerem je osrednja zbirka Naplavine obsoške zgodovine, sestavljena iz arheološkega in zgodovinsko-etnološkega dela.
Znamenitosti
urediPomemben tolminski kulturni spomenik je pokopališka cerkev sv. Urha. Na območju pokopališča je bila staroslovanska nekropola. Na celotnem območju je množica ostalin iz prve svetovne vojne. Nad Tolminom je na vzpetini Kozlov rob tolminski grad (Grad Tolmin/Grad).
Cerkev sv. Duha na Javorci
urediNajlepši spomenik iz tega obdobja je zagotovo cerkev sv. Duha na Javorci, ki so jo nad planino Polog v dolini Tolminke zgradili avstro-ogrski vojaki, v spomin padlim tovarišem.
Tolminska korita
urediTolminska korita so najnižja in najbolj južna vstopna točka v Triglavski narodni park in najpomembnejša naravna znamenitost Občine Tolmin.
Tolmin in Most na Soči sta med najpomembnejšimi železnodobnimi najdišči v tem delu Evrope, povezuje ju akumulacijsko jezero.
Kulinarika
urediTradicionalna jed v Tolminu je Tolminska frika. Frika je narejena iz sira in krompirja, lahko tudi iz sira in jajc. Friki je posvečen praznik Frikafest, ki poteka v središču Tolmina meseca oktobra, to je v času, ko se vsa živina vrne iz planin.[3]
Turizem
urediTolmin je leta 2016 nasledil naslov Alpsko mesto leta, ki ga je prevzel od Chamonixa, francoskega olimpijskega središča pod Mont Blancom.[4]
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14506«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Frikafest - okusna kulinarična tradicija v srcu Tolmina«. Dolina Soče.
- ↑ »Tolmin s trajnostnim razvojem do naziva Alpsko mesto leta 2016«. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 21. novembra 2016.
Znane osebnosti
urediMednarodno povezovanje
uredi- Prijateljska mesta
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi
