Soška dolina

Dolina Soče (znana tudi kot Posočje) je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino. Sama dolina je nastala kot posledica delovanja Soškega ledenika.

Pogled na dolino Soče

Dolina se deli na zgornjo in spodnjo Soško dolino. V dolini Soče se je v preteklosti uveljavila poselitev v obliki strnjenih vasi na robovih prodnatih teras, primernih za poljedelstvo. Med najznačilnejše tovrstne vasi spadajo Gorenje polje, Deskle, Ročinj, Morsko in Avče. Na pomembnih prometnih križiščih pa so nastala večja naselja, med katerimi sta najpomembnejša Kanal in Plave.

Spodnja Dolina Soče

Pogled na dolino Soče z zraka

Spodnja dolina Soče se razprostira od Mosta na Soči na severu do Solkana na jugu. Sestavljena je iz dolinskega dna in pobočij na obeh straneh doline. Na vzhodu se dviga proti zakraseli Banjški planoti, ki je najsevernejša v nizu visokih, robnih dinarskih planot. V Spodnji Soški dolini so skoncentrirana vsa večja naselja (Kanal, Anhovo, Deskle).

V osrednjem delu spodnje doline Soče, med Avčami in Plavami prevladuje flišna kamninska podlaga, najti pa je tudi več trših kamnin, predvsem trdih laporjev, peščenjakov in apnenih breč, katerih ostanki se nahajajo v prsti. Zaradi take zgradbe površja ima Soča v tem delu toka z obeh strani veliko manjših pritokov, za katere je značilno, da njihove struge potekajo v smeri geoloških prelomov, ki so v tem delu pravokotni na tok reke Soče. Za fliš je značilno, da prepereva hitreje od odpornejših kamnin, zaradi česar so flišna pobočja praviloma položnejša, dolina pa je na teh mestih širša. Na območju med Mostom na Soči in Avčami ter med naseljema Plave in Solkan prevladujejo odpornejše karbonatne kamnine, zaradi česar ima rečno korito v teh delih obliko kanjona ali celo vintgarja. Za ta del je najizrazitejši pas pokarbonatnih prsti, nastalih na krednih apnencih. Na konglomeratnih terasah in holocenskih ravnicah v dolini Soče, zlasti pri Ročinju, Avčah, Desklah in Plavah, pa so se razvile rjave prsti, ki imajo zaradi dolgotrajnega obdelovanja že značilnosti antropogenih prsti. Te podlage so idealne za razvoj submediteranskega listnatega gozda.

V Spodnji dolini Soče se srečujeta sredozemski in alpski tip podnebja. Alpski tip je značilen za zimski čas, preostali del leta pa je v dolini čutiti sredozemski vpliv. Zaradi tega vpliva je v tem delu Slovenije količina padavin nad povprečjem.

Zgornja Dolina Soče

V Zgornjo dolino Soče spadajo trije znani kraji, Tolmin, Kobarid in Bovec. Skrajni severni del Zgornje doline Soče je Bovška kotlina, na jugu pa se dolina konča pri Mostu na Soči. Danes je osnovna dejavnost v tem delu doline Soče turizem, v preteklosti pa je bila Zgornja dolina Soče usmerjena predvsem v kmetijstvo. Poletja v dolini so prijetno topla, zime pa mile. Relief pokrajine na mestih kaže značilno podobo ledeniške doline, geološka podlaga pa je sestavljena predvsem iz karbonatnih kamnin.

Glej tudi

• Vipavska dolina
• Zgornjesavska dolina

Zunanje povezave

Uradna turistična spletna stran Dolina Soče: Bovec, Kobarid in Tolmin opisuje kraje in znamenitosti destinacije.