Svetlobni izkoristek
Svetlôbni izkorístek (oznaki in ) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav. Svetlobni izkoristek je razmerje med izsevanim svetlobnim tokom (merjen v lumnih) in močjo (merjeno v vatih) svetlobne naprave. Za moč lahko uporabimo skupni sevalni tok (moč sevanja v vatih) izvora ali pa skupno električno moč (prav tako v vatih), ki jo troši izvor. Oba pojma se uporabljata za malo različne namene in nimata enolično določene uporabe in pomena. Po prvem načinu imenujemo izračunano razmerje učinkovitost sevanja (luminous efficasy of radiation ali LER), po drugem pa učinkovitost izvora (luminous efficasy of a source ali LES).
Definicija svetlobnega izkoristka
urediOznačimo z učinkovitost sevanja, potem je
kjer je
- svetlobni izkoristek (učinkovitost sevanja)
- svetlobni tok, ki ga daje svetlobna naprava (v lumnih)
- moč svetlobne naprave (moč v vatih, običajno se uporablja električna energija).
Vrednost, ki jo dobimo, ima enoto lumen/ W (lumen na vat) .
Svetlobni izkoristek kot učinkovitost izvora (označimo ga z ) pa lahko izračunamo kot razmerje med skupnim izsevanim svetlobnim tokom (v vatih) in dovedeno močjo (prav tako v vatih):
kjer je
- svetlobni izkoristek
- svetlobni tok, ki ga daje svetlobna naprava
- moč svetlobne naprave (poraba, običajno električna energija).
Vrednost, ki jo dobimo, pa je v tem primeru brezrazsežna količina in jo običajno izražamo v procentih. Navadno se enote tako izberejo, da imamo največji možen izkoristek pri 683 lm/W, kar je 100 % izkoristek.
Svetlobni izkoristek in človeško oko
urediValovne dolžine svetlobe zunaj vidnega dela spektra so za človeško oko nevidne in jih ne moremo uporabljati za osvetljevanje. Izvor ne oddaja svetlobe samo z eno valovno dolžino. Zaradi tega je svetlobni tok naprave enak. Oko različno reagira na različne valovne dolžine celo v okviru vidnega dela spektra. Svetlobni izkoristek meri samo del elektromagnetnega valovanja, ki je primeren za osvetljevanje
kjer je
- valovna dolžina izsevane svetlobe
- svetlobni tok pri valovni dolžini .
Enota za merjenje svetlobnega izkoristka
urediV sistemu SI merimo svetlobni izkoristek v lumnih/ m2 (lumnih na kvadratni meter)
Zgledi
urediV naslednji razpredelnici so podani svetlobni izkoristki nekaterih virov.
vrsta svetila |
tip svetila |
svetlobni izkoristek (lm/W) |
učinkovitost izvora (%)[1] |
---|---|---|---|
gorenje | sveča | 0,3 [2] | 0,04% |
plinska svetilka | 1–2 [3] | 0,15–0,3% | |
žarnice na žarilno nitko | 100–200 W volframova žarnica (220 V) | 13,8[4]–15,2[5] | 2,0–2,2% |
100–200–500 W volframova steklena žarnica, halogenska (220 V) | 16.7–17,6 [5]–19.8[5] | 2,4–2,6–2,9% | |
5–40–100 W volframova žarnica (120 V) | 5–12,6[6]–17.5[6] | 0,7–1,8–2,6% | |
2,6 W volframova steklena, halogenska (5.2 V) | 19,2 | 2,8% | |
volframova kvarčna halogenska (12–24 V) | 24 | 3,5% | |
fotografske in projektorske žarnice | 35 [7] | 5,1% | |
svetleče diode | bele svetleče diode (brez napajanja) | 4,5–150 [8][9][10][11] | 0,66–22,0% |
4,1 W LED Edisonov navoj lamp (120 V) | 58,5–82,9 [12] | 8,6–12,1% | |
6,9 W LED z Edisonovim navojem (120 V) | 55,1–81,9 [12] | 8,1–12,0% | |
7 W LED parabolični reflektor prevlečen z aluminijem (120 V) | 28,6 [13] | 4,2% | |
8,7 W LED svetilka z Edisonovim navojem (120 V) | 69,0–93,1 [12][14] | 10,1–13,6% | |
obločne svetilke | ksenonova obločna svetilka | 30–50 [15] [16] | 4.4–7.3% |
živosrebrno-ksenonova obločna svetilka | 50–55 [15] | 7.3–8.0% | |
fluorescentna sijalka | sijalna cev T12 z magnetnim balastom tube with magnetic ballast | 60 [17] | 9% |
kompaktne fluorescentne sijalke 9–32 W | 46–75 [18][19][5] | 8–11,45% [20] | |
sijalna cev T8 z elektronskim balastom (balast je naprava, ki se uporablja v sijalkah z razelektritvijo, zagotavlja pogoje za vklop) | 80–100 [17] | 12–15% | |
sijalna cev T5 | 70–104,2 [21] | 10–15,63% | |
žarnice na razelektrenje | 1400 W sijalka z žveplom | 100 [22] | 15% |
kovinsko-halogenska svetilka | 65–115 [23] | 9,5–17% | |
natrijeva svetilka z visokim pritiskom | 85–150 [5] | 12–22% | |
natrijeva plinska svetilka | 100–200 [24][25][5] | 15–29% | |
idealni viri | črno telo pri 5800 K | 251 | 37% |
zelena svetloba pri 555 nm (največji možni izkoristek sevanja) | 683,002 | 100% |
Opombe in sklici
uredi- ↑ Določena tako, da je največje vrednost enaka 100 %.
- ↑ 1 kandela*4π steradian/40 W
- ↑ Westermaier, F. V. (1920). »Recent Developments in Gas Street Lighting«. The American City. Zv. 22, št. 5. New York: Civic Press. str. 490.
- ↑ »Bulbs: Gluehbirne.ch: Philips Standard Lamps (German)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2012. Pridobljeno 24. maja 2010.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Philips Product Catalog Arhivirano 2011-07-15 na Wayback Machine. (German)
- ↑ 6,0 6,1 Keefe, T.J. (2007). »The Nature of Light«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2012. Pridobljeno 5. novembra 2007.
- ↑ Klipstein, Donald L. (1996). »The Great Internet Light Bulb Book, Part I«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2012. Pridobljeno 16. aprila 2006.
- ↑ White LED Offers Broad Temp Range And Color Yield Arhivirano 2011-07-10 na Wayback Machine. Electronicdesign (zahteva se piškotek) v nasprotnem primeru glej:Google Cache
- ↑ »Nichia NSPWR70CSS-K1 specifications« (pdf). Nichia Corp. Pridobljeno 26. aprila 2009.[mrtva povezava]
- ↑ Klipstein, Donald L. »The Brightest and Most Efficient LEDs and where to get them«. Don Klipstein's Web Site. Pridobljeno 15. januarja 2008.
- ↑ »Cree XLamp XP-G LEDs Data Sheet« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. januarja 2010. Pridobljeno 24. maja 2010. Claims 132 lm/W.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 Toshiba E-CORE LED Lamp[mrtva povezava]
- ↑ GE 73716 7-Watt Energy Smart PAR20 LED Light Bulb
- ↑ Toshiba to release 93 lm/W LED bulb Ledrevie
- ↑ 15,0 15,1 »Technical Information on Lamps« (pdf). Optical Building Blocks. Pridobljeno 1. maja 2010.
- ↑ OSRAM Sylvania Lamp and Ballast Catalog. 2007.
- ↑ 17,0 17,1 Federal Energy Management Program (december 2000). »How to buy an energy-efficient fluorescent tube lamp«. U.S. Department of Energy.
{{navedi revijo}}
: Sklic magazine potrebuje|magazine=
(pomoč)Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Low Mercury CFLs«. Energy Federation Incorporated. Pridobljeno 23. decembra 2008.
- ↑ »Conventional CFLs«. Energy Federation Incorporated. Pridobljeno 23. decembra 2008.
- ↑ »Global bulbs«. 1000Bulbs.com. Pridobljeno 20. februarja 2010.|
- ↑ Department of the Environment Water Heritage and the Arts Australia. »Energy Labelling—Lamps«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2007. Pridobljeno 14. avgusta 2008.
- ↑ »1000-watt sulfur lamp now ready«. IAEEL newsletter. Št. 1. IAEEL. 1996. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2003. Pridobljeno 24. maja 2010.
- ↑ »The Metal Halide Advantage«. Venture Lighting. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2012. Pridobljeno 10. avgusta 2008.
- ↑ »LED or Neon? A scientific comparison«.
- ↑ »Zakaj je osvetlitev barvna? (plinsko vzbujevanje)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2012. Pridobljeno 24. maja 2010.
Zunanje povezave
uredi- Tabela občutljivosti človeškega očesa (angleško)
- Definicija svetlobnega izkoristka (angleško)
- Osvetljevanje (angleško)
količina | enota SI | razsežnost [a] |
opombe | |||
---|---|---|---|---|---|---|
ime | oznaka[b] | definicija | ime | oznaka | ||
svetlobna energija | , | lumensekunda | lm⋅s | lumensekunda se včasih imenuje talbot. | ||
gostota svetlobne energije | lumensekunda na kubični meter | lm⋅s/m3 | svetlobna energija na enoto prostornine | |||
|
, , | lumen (= kandela steradian) | lm (= cd⋅sr) | svetlobna energija na časovno enoto | ||
|
kandela (= lumen na steradian) | cd (= lm/sr) | osnovna enota SI. Svetlobni tok na enoto prostorskega kota. | |||
svetlost | kandela na kvadratni meter | cd/m2 (= lm/(sr⋅m2)) | svetlobni tok na enoto prostorskega kota na enoto projicirano površino vira. Kandela na kvadratni meter se zunaj SI včasih imenuje nit. | |||
osvetljenost | luks (= lumen na kvadratni meter) | lx (= lm/m2) | za osvetljenost površine. Vpadni svetlobni tok na površino. | |||
gostota svetlobnega toka | lumen na kvadratni meter | lm/m2 | svetlobni tok oddan, odbit in prenešen na površino na enoto površine. | |||
|
lumen na kvadratni meter | lm/m2 | oddani svetlobni tok s površine | |||
|
luks sekunda | lx⋅s | časovno integrirana osvetljenost | |||
svetlobni izkoristek (sevanja) | lumen na vat | lm/W | razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom. Znaša lahko do 683,002. | |||
svetlobni izkoristek (vira) | , , | lumen na vat | lm/W | razmerje med svetlobnim tokom in porabo energije | ||
|
1 | svetlobni izkoristek, normaliziran z največjim možnim izkoristkom | ||||
Glej tudi: |
- ↑ Simboli v tem stolpcu označujejo razsežnosti. » «, » « in » « pomenijo dolžino, čas in svetilnost, ne pa simbole za enote liter, tesla in džul.
- ↑ Organizacije za standardizacijo priporočajo, da se fotometrične količine označijo z indeksom »v« (za »vizualno«), da bi se izognilo zamenjavi z radiometričnimi ali fotonskimi količinami. Na primer: USA Standard Letter Symbols for Illuminating Engineering USAS Z7.1-1967, Y10.18-1967