Odpre glavni meni

Obrenovići (srbsko Обрeновићи, Obrenovići) so bili srbska dinastija, ki je v vladala v Srbiji od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903. Na oblast so prišli med prvo srbsko vstajo (1815-1817) proti Osmanskemu cesarstvu, ki jo je vodil Miloš Obrenović. Srbija je po vstaji leta 1817 postala Kneževina Srbija. Obrenovići so bili tradicionalni zavezniki Avstro-Ogrske in nasprotniki dinastije Karađorđević, ki jo je podpirala Rusija.

Obrenovići
Coat of Arms of the Obrenovic Royal Family.png
Država: Srbija
Nazivi: * Knez Srbije (1815–1842; 1858–1882)
  • Kralj Srbije (1882–1903)
Začetnik: Miloš Obrenović
Zadnji vladar: Aleksander I. Obrenović
Leto izvora: 23. april 1815

Vladavina dinastije Obrenović se je končala v vojaškem državnem udaru, ki ga je organizirala Črna roka.[1] Vojska je napadla kraljevo palačo in umorila kralja Aleksandra I., ki ni imel naslednika.[2][3] Narodna skupščina Srbije je na izpraznjeni prestol povabila Petra Karađorđevića.[4] Po razpadu Jugoslavije leta 1991 se je nekaj potomcev Jakoba Obrenovića, polbrata Miloša Obrenovića, razglasilo za naslednike vladarske hiše Obrenović in izvolilo svojega kandidata za kralja Srbije.

Za razliko od drugih balkanskih držav, kot so Grčija, Bolgarija in Romunija, Srbija prestola ni ponudila članu kakšne obstoječe evropske, večinoma nemške, kraljeve družine. Obrenovići so bili, tako kot njihovi rivali Karađorđevići, avtohtona srbska družina.

VladarjiUredi

Slika NaslovIme Vladanje Komentar
  Knez Srbije
Miloš I
Prvo vladanje
6. november 1817 – 25 junij 1839

Drugo vladanje
23. december 1858 – 26. september 1860
Vodja druge srbske vstaje.
Odstopil.

Umrl zaradi starosti.
  Knez Srbije

Milan II.
25. junij 1839 – 8. julij 1839 Vladal samo 26 dni.
  Knez Srbije
Mihajlo III.
Prvo vladanje
8. julij 1839 – 14. september 1842

Drugo vladanje
26. september 1860 – 10. junij 1868
Odstavljen.

Umorjen v Košutnjaku.
  Knez Srbije
Kralj Srbije
Milan I.
10. junij 1868 – 6. marec 1889 Razglašen za kralja Srbije 6. marca 1882.
Odstopil.
  Kralj Srbije
Aleksander I.
6. marec 1889 – 11. junij 1903 Umorjen v državnem udaru skupaj s soprogo, kraljico Drago.
Konec dinastije Obrenović.

V nasprotju z večino evropskih dinastij, v katerih se številčenje vladarjev uporablja za razlikovanje različnih vladarjev z enakim imenom, se je številčenje Obrenovićev zgodilo kasneje. Tako nikoli ni bilo Milana I., Milana III., Mihajla I. ali Mihajla II., ker sta bila Milan II. in Mihajlo III. preprosto drugi in tretji vladajoči Obrenović. Ta praksa je bila prekinjena, ko je knez Milan Obrenović IV. leta 1882 samega sebe razglasil za kralja in Kneževino Srbijo razglasil za Kraljevino Srbijo.

Drugi družinski članiUredi

  • Jevrem Obrenović, mlajši brat Miloša Obrenovića
  • Jovan Obrenović, mlajši brat Miloša Obrenovića
  • Jakov Obrenović, starejši polbrat Miloša Obrenovića
  • Milan Obrenović, starejši polbrat Miloša Obrenovića
  • Marija Obrenović, mati Milana Obrenovića IV.
  • Natalija Obrenović, žena Milana Obrenovića IV.
  • Draga Obrenović, žena Aleksandra I. in bivša dvorna dama njegove matere
  • princesa Anka Obrenović, hčerka Jevrema Teodorovića Obrenovića
  • Jurij Obrenović, nezakonski sin kralja Milana[5]

SkliciUredi

  1. Dragutin Dimitrijevic. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.
  2. Alexander. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.
  3. Thomas M. Poulsen, John R. Lampe, John B. Allcock. Serbia. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.
  4. Thomas M. Poulsen, John R. Lampe, John B. Allcock. Serbia. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.
  5. "Ex-King Milan", The Evening Post, LV (6), 8. januar 1898. str. 5.