Joža Lavrič
slovenski pesnik in kipar
Joža Lavrič, slovenski pesnik in kipar, * 3. marec 1799, Šegova vas, † 5. marec 1870, Šegova vas.
| Joža Lavrič | |
|---|---|
| Rojstvo | 3. marec 1799 Šegova vas |
| Smrt | 5. marec 1870 (71 let) Šegova vas |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | pesnik, kipar, lesorezec |
Joža Lavrič se je izuril za kiparja in rezbarja; predeloval je svetniške kipe, stružil suho robo in pohištvo. Deloval je tudi kot šolski učitelj v Tabru. Hkrati je bil orglar, učil je petje in za praznike zlagal prigodnice. Njegovo rokopisno pesmarico je njegov vnuk podaril NUK v Ljubljani. Med Potočani in po celotni Ribniški dolini je najbolj znana žalostinka, ki jo je napisal ob sinovi smrti in jo je uglasbil slovenski skladatelj Luka Kramolc.
Viri
uredi- Janez Debeljak: Plenkača pesmi poje: Kulturnozgodovinska kronika Loškega Potoka. Občina Loški Potok, 2007. 115–117. (COBISS)
- Janez Debeljak, Božena Orožen (et al.). Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji: Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1966. 40–44. (COBISS)
- Joža Lavrič: Dolenjski biografski leksikon
- Anton Debeljak: Jože Lavrič, potoški prosvetitelj. Življenje in svet 21/3 (1029). 581–83.