Jugovzhodna Slovenija

Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi

Ta regija na jugovzhodu Slovenije je po površini največja slovenska regija, ki povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija).

Obsega 13,2 % površine Slovenije

Jugovzhodna Slovenija je z 2.675 km² po površini največja statistična regija. Je približno 6-krat večja od zasavske, po površini najmanjše regije. V 2023 je v jugovzhodni Sloveniji živelo okoli 7 % prebivalcev države, kar je bil peti največji delež med regijami. Je med redkeje poseljenimi, saj je na km² živelo povprečno 55 prebivalcev oz. skoraj dvakrat manj od državnega povprečja (tj. 105 prebivalcev na km²).

Prebivalstvo

Starostna sestava prebivalstva je bila v 2023 ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v jugovzhodni Sloveniji je bila druga najnižja in je znašala 43 let. Indeks staranja je bil prav tako drugi najnižji in je na sredini leta znašal 125. To pomeni, da je bilo v regiji na 100 oseb, mlajših od 15 let, 125 oseb, starih najmanj 65 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj največji (16,4-odstoten), delež prebivalcev, starih nad 64 let, pa drugi najmanjši (20,5-odstoten).

Regija je imela drugi najvišji naravni prirast: –0,6 na 1.000 prebivalcev. V njej se je rodilo okoli 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je bila v jugovzhodni Sloveniji najnižja (30,2 leta). V tej regiji je bil tudi najvišji delež živorojenih otrok, rojenih materam, mlajšim od 25 let (15,5 %). Povprečna starost umrlih je tukaj in v podravski znašala 78 let, kar je bila druga najnižja starost na ravni regij. Delež prezgodnje umrljivosti, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bil 15,8-odstoten, drugi najvišji.

Izobrazbena sestava je bila manj ugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem. S 13,7-odstotnim deležem prebivalcev (25–64 let) s končano največ osnovno šolo je bila regija na tretjem mestu. Prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bilo 29,9 %, kar je bilo za 3,4 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani se je uvrstila med regije z več študenti (34 na 1.000 prebivalcev) ter med regije z največ diplomanti (8 na 1.000 prebivalcev).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila za 1,5 odstotne točke višja od povprečja; dosegla je 70,8 %, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije (15–64 let) okoli 71 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila s 3,7 % enaka državnemu povprečju. Z 28 % delovnih migrantov je imela peti najvišji delež. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (79 %), sledila je posavska (7 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je leta 2023 znašala 1.479 EUR in je bila samo v tej in v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 33 EUR, v osrednjeslovenski pa za 122 EUR).

Gospodarstvo

Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v jugovzhodni Sloveniji drugi najvišji; obsegal je 17.233 EUR. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil višji za 3,7 %. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil četrti najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 27.170 EUR in je bil od povprečja nižji za 9,9 %.

V regiji je delovalo nekaj več kot 12.100 podjetij in vsako je zaposlovalo povprečno 4,6 osebe; to je bilo drugo najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije ocenili enako kot prebivalci osrednjeslovenske in posavske – vsi z oceno 7,8 (na lestvici od 0 do 10), kar je bilo nad povprečjem (7,7). Stopnja tveganja revščine (10,2 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (11,2 %) sta bili v tej regiji tretji najnižji. Delež oseb, starih 0–64 let, ki živijo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so za dohodek delali manj kot petino svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih, je bil tukaj med najvišjimi. Znašal je 4,5 %, višje so imeli le v podravski, pomurski in zasavski regiji.

Regija je izstopala tudi po največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 5,4 na 1.000 prebivalcev oz. skoraj 3 več od slovenskega povprečja (na 1.000 prebivalcev).

Število osebnih avtomobilov (597 na 1.000 prebivalcev) in njihova povprečna starost (11,3 leta) sta bila nad povprečjem v državi – to je znašalo 579 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa 11,1 leta.

Okolje

Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljeno 33,9 m³ vode na prebivalca. Pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema je bilo prečiščene 97,3 % odpadne vode, kar je bil drugi najvišji delež; povprečje za Slovenijo je znašalo 72,4 %. V regiji je na prebivalca nastalo 450 kg komunalnih odpadkov, 68 kg manj od povprečja. Ločeno so zbrali približno 70 % nastalih komunalnih odpadkov, kar je bil eden najnižjih deležev.

Sestavlja jo 21 občin

Občine v regiji se med seboj zelo razlikujejo. Tako je del te regije tudi prebivalstveno najmanjša slovenska občina, Osilnica. V njej je na sredini leta 2023 živelo 338 prebivalcev. Druga najmanjša občina v regiji po številu prebivalcev in peta najmanjša v državi je bila občina Kostel s 620 prebivalci. V Novem mestu, prebivalstveno največji občini v regiji in šesti največji v državi, pa je živelo 38.189 prebivalcev oz. okoli četrtina vseh v regiji. Del regije je tudi občina Kočevje, po površini največja občina v Sloveniji. Obsega 556 m², kar je skoraj toliko kot znaša skupna površina 29 najmanjših občin.^[1]

Delež prebivalcev, starih 0–14 let, statistične regije, 2023 - STAGE

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah

Statistični podatki		Statistični kazalniki
Površina, km², 1. 1. 2023	2.675	Gostota naseljenosti, 1. 7. 2023	55,0
Število prebivalcev, 1. 7. 2023	147.406	Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2023	43,2
Naravni prirast, 2023	–93	Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2023	16,4
Število učencev v osnovnih šolah, 2023/2024	14.690	Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2023	20,5
Število dijakov (po prebivališču), 2023/2024	5.569	Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023	–0,6
Število študentov (po prebivališču), 2023/2024	5.091	Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023	5,4
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2023	65.968	Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2023	4,7
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023	51.674	Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2023	13,7
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023	6.277	Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2023	29,9
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2023	2.262,08	Stopnja delovne aktivnosti (%), 2023	70,8
Število podjetij, 2023	12.120	Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2023	6,0
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2023	4.004	Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2023	27.170
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020	48.232	Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2023	5,4
Število prihodov turistov, 2023	157.849	Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2023	597
Število prenočitev turistov, 2023	487.750	Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2023	307
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat^[2]		Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah ^[1]

Občine v statistični regiji

Zunanje povezave

Statistični urad Republike Slovenije
Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
SiStat, Podatkovna baza Statističnega urada RS
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
https://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
Facebook
Instagram
Linkedin
YouTube

Viri

↑ ^1,0 ^1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 12. marca 2025.
↑ »Podatkovna baza SiStat«.

[:0-1] 1,0 ^1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 12. marca 2025.

[2] »Podatkovna baza SiStat«.

[1]

[2]