Wikipedija

Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)

slovenski referendum iz leta 2003

Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO) je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Na isti dan je bil izveden tudi referendum o vstopu v Evropsko unijo (EU).[1] Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva.[2]

Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)
 Slovenija
Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlanske pogodbe (NATO)?
Rezultati
Odziv Št. glasov %
ZA 637.882 66,08 %
PROTI 327.463 33,92 %
Veljavne glasovnice 965.345 99,06 %
Neveljavne ali prazne glasovnice 9.179 0,94 %
Skupno število glasov 974.524 100,00 %
Udeležba 60,43 %
Vir: Državna volilna komisija

Ozadje

uredi

Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pristopu Slovenije k zvezi Nato je državni zbor sprejel z 53 glasovi za in 10 proti.[3] Zagovorniki vstopa v NATO so med drugim trdili, da bi članstvo Sloveniji omogočilo nižje obrambne stroške.[4]

Javno mnenje

uredi

Po podatkih ankete časnika Večer, objavljene 17. junija 2002, bi za vključitev v NATO glasovalo 39 % vprašanih, proti pa 40 %.[5]

Referendumska kampanja

uredi

Vlada je organizirala kampanjo preko urada vlade za informiranje, ki jo je okrepila v času pred referendumom. V sklepnem delu javne razprave je povezala temi obeh referendumov, ki sta potekala na isti dan, v geslo "Doma v Evropi, varni v Natu."[6][7][8][9] Kampanjo pod tem geslom so podprli predsednik republike Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Stanovnik, predsednik državnega zbora Borut Pahor, vodja največje opozicijske stranke[10] Janez Janša, Andrej Bajuk, France Bučar, Spomenka Hribar, Franc Rode, predsednik vlade Anton Rop, nekateri ministri vlade in drugi.[6] V okviru kampanje se je izvajala izdaja in distribucija publikacij, reklame v tiskanih medijih, na televiziji in radiu, sofinanciranje oddaj, v katerih so sodelovali zagovorniki in nasprotniki in organizacija javnih razprav.[8]

Kasnejše dogajanje

uredi

Leta 2014 ustanovljena stranka Združena levica se je zavzela za izvedbo ponovnega referenduma o članstvu Slovenije v zvezi NATO.[11] Stranka Levica je ob koalicijskih pogajanjih leta 2018 želela v koalicijsko pogodbo vključiti zavezo za razpis takšnega referenduma.[12] Po poročanju Dnevnika je stranka "vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata".[13] Koalicijskih pogajanj kasneje ni pogojevala s to zahtevo.[12]

V anketi Ninamedije, izvedene med 14. in 16. januarjem 2020 na 700 anketirancih, je članstvo Slovenije v zvezi NATO podpiralo 68,5 %.[14]

Raziskava javnega mnenja, izvedena med 17. aprilom in 18. majem 2023 za zvezo NATO v vseh državah članicah NATO je pokazala, da v Sloveniji (n = 1.000) le 56 % vprašancev meni, da je članstvo v zvezi Nato pomembno za nacionalno varnost - najmanjši delež katerekoli države članice v raziskavi.[15]

Sklici

uredi
  1. ↑ »Volitve referenduma«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  2. ↑ STA, Š J. (23. marec 2018). »15 let je od referenduma za vstop v EU in Nato«. old.delo.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  3. ↑ »STA: DZ(22/11): Posvetovalni referendum o vstopu v NATO 23. marca«. www.sta.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  4. ↑ »Še en referendum o Natu?«. Dnevnik. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  5. ↑ »STA: Anketa Večera: Javnost razdeljena glede članstva v zvezi NATO, podpira pa EU (17. 6.)«. www.sta.si. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  6. ↑ 6,0 6,1 http://nato.gov.si/slo/publikacije/referendum-eu-nato.pdf
  7. ↑ »Doma v Evropi, varni v Natu«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Obveščanje javnosti«. Arhivirano iz prvotnega dne 13. maja 2003. Pridobljeno 14. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  9. ↑ »DOMA V EVROPI; VARNI V NATU«. Arhivirano iz prvotnega dne 2. julija 2022. Pridobljeno 14. oktobra 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  10. ↑ »Volitve poslancev v Državni zbor 15. oktober 2000«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  11. ↑ »ZDRUŽENA LEVICA PROTI ŠIRITVI in ZA IZSTOP SLOVENIJE IZ ZVEZE NATO!«. Levica. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  12. ↑ 12,0 12,1 »"Referendum o Natu ne bo točka, na kateri bi lomili koalicijo"«. zurnal24.si. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  13. ↑ »Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata«. Dnevnik. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  14. ↑ »Podpora slovenske javnosti zvezi Nato višja kot na referendumu leta 2003«. www.24ur.com. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  15. ↑ »Slovenija / Le 56 odstotkov vprašanih meni, da je članstvo v Natu pomembno za nacionalno varnost«. Mladina.si. Pridobljeno 14. julija 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posvetovalni_referendum_o_pristopu_Republike_Slovenije_k_Organizaciji_Severnoatlanske_pogodbe_(NATO)&oldid=6204424«