Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)
Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU) je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane članica Evropske unije. Na isti dan je bil izveden tudi referendum o vstopu slovenije v zvezo NATO.[1] Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva.[2]
 Slovenija | ||||||||||||||||||||||
Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)? | ||||||||||||||||||||||
| Rezultati | ||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||||||||||||||||||
| Vir: Državna volilna komisija | ||||||||||||||||||||||
Ozadje
urediRepublika Slovenija si je od osamosvojitve naprej prizadevala priključiti Evropski uniji.[3] Prvi formalen korak je bil sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu 10. junija 1996. Pogojanja o pristopu so se začela leta 1998 in končala 12. decembra 2002. Evropski svet je za datum pridružitve desetih novih članic, med drugim tudi Slovenije, določil 10. maj 2004.[4]
Razpis referenduma
urediOdlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu v EU je državni zbor sprejel s 60 glasovi za in 12 glasovi proti.[5]
Javno mnenje
urediPo podatkih ankete časnika Večer, objavljene 17. junija 2002, je vstop v EU podpiralo 66 % vprašanih, 25 % pa je priključitvi nasprotovalo.[6]
Referendumska kampanja
urediVlada je organizirala kampanjo preko urada vlade za informiranje, ki jo je okrepila v času pred referendumom. V sklepnem delu javne razprave je povezala temi obeh referendumov, ki sta potekala na isti dan, v geslo "Doma v Evropi, varni v Natu."[7][8][9][10] Kampanjo pod tem geslom so podprli predsednik republike Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Stanovnik, predsednik državnega zbora Borut Pahor, vodja največje opozicijske stranke[11] Janez Janša, Andrej Bajuk, France Bučar, Spomenka Hribar, Franc Rode, predsednik vlade Anton Rop, nekateri ministri vlade in drugi.[7] V okviru kampanje se je izvajala izdaja in distribucija publikacij, reklame v tiskanih medijih, na televiziji in radiu, sofinanciranje oddaj, v katerih so sodelovali zagovorniki in nasprotniki in organizacija javnih razprav.[9]
Sklici
uredi- ↑ »Volitve referenduma«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
- ↑ STA, Š J. (23. marec 2018). »15 let je od referenduma za vstop v EU in Nato«. old.delo.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Najbolj evropski smo postali v času pristopnih pogajanj«. www.delo.si. Pridobljeno 1. maja 2024.
- ↑ Valenčič, Gregor. »Iz arhiva: Prelomni dogodki na poti Slovenije v Evropsko unijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. maja 2024.
- ↑ »STA: Posvetovalni referendum o vstopu v EU 23. marca«. www.sta.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »STA: Anketa Večera: Javnost razdeljena glede članstva v zvezi NATO, podpira pa EU (17. 6.)«. www.sta.si. Pridobljeno 2. aprila 2021.
- ↑ 7,0 7,1 http://nato.gov.si/slo/publikacije/referendum-eu-nato.pdf
- ↑ »Doma v Evropi, varni v Natu«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
- ↑ 9,0 9,1 »Obveščanje javnosti«. Arhivirano iz prvotnega dne 13. maja 2003. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - ↑ »DOMA V EVROPI; VARNI V NATU«. Arhivirano iz prvotnega dne 2. julija 2022. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - ↑ »Volitve poslancev v Državni zbor 15. oktober 2000«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
