Odpre glavni meni

Franc Rode

slovenski teolog, nadškof in metropolit, kardinal

Franc Rode, slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit, lazarist, kardinal, * 23. september 1934, Rodica.

Franc Rode, C.M.
upokojen ljubljanski nadškof Bivši prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja
Cardinal Franc Rode.jpg
Imenovan11. februar 2004
Konec vladavine4. januar 2011
PredhodnikEduardo Martínez Somalo
NaslednikJoão Braz de Aviz
Drugi položajikardinal duhovnik cerkve San Francesco Saverio alla Garbatella
Redovi
Duhovniško posvečenje29. junij 1960
posvečevalec André-Jean-François Defebvre, C.M.
Škofovsko posvečenje6. april 1997
posvečevalec Alojzij Šuštar
Povzdignjen v kardinala24. marec 2006
Položajkardinal duhovnik
Osebni podatki
RojstvoFranc Rode
23. september 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (84 let)
Rodica
NarodnostSlovenska
VeraRimskokatoliška
Predhodni položaj
Alma materPapeška univerza Gregoriana, Katoliški inštitut Pariz
Grb
{{{coat_of_arms_alt}}}
Geslo
Stati inu obstati
Catholic-hierarchy.org

Vsebina

ŽivljenjeUredi

Otroštvo in šolanjeUredi

Njegov stric (po mamini strani) je bil duhovnik in jezikoslovec Anton Breznik. Po koncu druge svetovne vojne je z mnogimi Slovenci odšel v Argentino. Študiral je v Buenos Airesu, kjer je vstopil k lazaristom. Po devetletnem študiju filozofije je odšel na študij v Rim, kjer je študiral teologijo. Študij je nadaljeval v Parizu, kjer je leta 1963 promoviral za doktorja teologije. Njegova disertacija nosi naslov Le miracle dans la controverse modérniste, obravnava pa modernistično gibanje v Cerkvi.

Vrnitev v SlovenijoUredi

Leta 1965 se je vrnil v domovino in delal dve leti na pastoralnem področju. Leta 1968 je postal honorarni predavatelj veroslovja in misiologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pozneje je prevzel še predavanja iz modernega ateizma. Leta 1971 je napredoval v docenta in začel predavati osnovno bogoslovje ter leta 1976 postal izredni profesor. Kot strokovnjak je bil leta 1973 imenovan za konsultatorja Tajništva za neverne v Rimu. Od leta 1977 je bil član podobnega tajništva pri Jugoslovanski škofovski konferenci. Bil je tudi provincial slovenskih lazaristov, urednik revije Znamenje in Bogoslovnega vestnika. Mohorjeva družba je leta 1978 izdala njegovo knjigo Živa verstva, v Tinjah na Koroškem pa je izšel njegov Uvod v moderni ateizem. Veliko je deloval na teoloških tečajih za laike in predavanjih za študente.

Njegov nečak je Tone Rode – pesnik, prevajalec in trenutni direktor Družine.[1]

Visoke cerkvene funkcijeUredi

Leta 1997 je na položaju ljubljanskega nadškofa in ljubljanskega metropolita zamenjal Alojzija Šuštarja. Za škofovsko geslo si je izbral Trubarjev rek "Stati in obstati". Na tem položaju je ostal do leta 2004, ko ga je nasledil Alojz Uran. 11. februarja 2004 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. 24. marca 2006 ga je papež Benedikt XVI. na konzistoriju povišal v kardinala, s polnim naslovom kardinal diakon cerkve San Francesco Saverio alla Garbatella. Službo prefekta kongregacije je odložil leta 2011 ob upokojitvi. 20. junija 2016 je na konzistoriju prejel naziv kardinal duhovnik, pri čemer je ohranil naslovno cerkev v Garbatelli.[2]

SkliciUredi

  1. Trst, Valvasor, Tone Rode, Katalonija, Marko Kravos, Koroška in Primorska pojeta 2017, Casnik.si, pridobljeno 4. december 2017.
  2. Franc Rode prejel naslov prezbiter, Druzina.si, pridobljeno 22. junij 2016.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi