Levica (politična stranka)

(Preusmerjeno s strani Združena levica)

Levica je levo usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS),[8] pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi Demokratične stranke dela (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki.

Levica
VodjaLuka Mesec
Ustanovljena24. junij 2017 (2017-06-24)[1]
PredhodnikTRS in IDS
SedežPrešernova cesta 3
1000 Ljubljana
Ideologijademokratični socializem[2]
ekosocializem[2]
antikapitalizem[3]
mehki evroskepticizem[4]
Politična pozicijalevica[4][5][6]
Evropska pripadnostStranka evropske levice[7]
Barva     Rdeča      Zelena
Državni zbor
5 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Župani
0 / 212
Svetniki
41 / 2.750
Spletna stran
www.levica.si

Levičina predhodnica Združena Levica se je volitev prvič udeležila leta 2014 in osvojila šest poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je že nastopila kot Levica in osvojila devet poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka osvojila pet poslanskih mest in nato vstopila v koalicijska pogajanja za vlado Roberta Goloba. V pogajanjih je stranka pridobila tri ministrska mesta.

ZgodovinaUredi

 
Luka Mesec, koordinator Levice.

2014-2017: Koalicija Združena levicaUredi

Združena levica je bila ustanovljena 1. 3. 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v Hotelu Union v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. 5. 2014 formalno priključila še Gibanje za pravično družbo (GPD) in Kulturno politično Društvo Svoboda iz Straže.[navedi vir]

Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med Vseslovenskimi vstajami.[9][10]

Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament so potekale 25. 5. 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov.[navedi vir] Nosilka liste je bila Violeta Tomič.[navedi vir]

Združena levica je na predčasnih volitvah v Državni zbor 2014 dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila 6 mandatov.[navedi vir]

2017: Nastanek stranke LevicaUredi

2018–2020: Partnerica Šarčeve vladeUredi

Levica je na predčasnih volitvah v Državni zbor 2018 dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.[11]

20. marca 2019 je stranka podpisala sporazum z manjšinsko vlado Marjana Šarca.[12] Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. Gospodarska zbornice Slovenije ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.[12] Koordinator stranke Levica Luka Mesec se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija, ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sami sebi.[12] Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih.

Stranka Levica naj bi nastopala kot projektna partnerica vlade, kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so opozicijske stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS se je 16. avgusta 2018 izrekla,[13] da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da "sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi". Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije.

Levica je večkrat opozorila, da Vlada njenih predlogov ne upošteva. Po tem, ko je odbor za zdravstvo izglasoval prekinitev predloga Levice, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.[14] V začetku leta 2020 je premier Šarec odstopil, s čimer je padla njegova vlada.

Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil Franc Trček[15][16] in se pridružil v poslanski skupini SD.[17]

Aprila 2021 je več medijev, povezanih s stranko SDS, objavilo domnevni tajni manifest stranke Levica.[18] Vsebina dokumenta je pozivala k kršenju ustavne ureditve Slovenije. Portal 24ur je manifest opisal kot "očitno lažen".[19] V Levici so povezave z manifestom zanikali.[18] Informacijo o domnevnem manifestu je na družbenem omrežju med drugim poobjavil premier Janša. Maja 2021 je bilo razkrivo, da v zvezi z dokumentom poteka policijska preiskava zaradi možnosti kaznivega dejanja. Po navedbah Dnevnik-a naj bi preiskavo zaukazal generalni direktor policije Anton Olaj. Levica je policijsko preiskavo označila za zlorabo policije in zato napovedala kazensko ovadbo zoper Olaja.[19]

Koalicija ustavnega lokaUredi

Stranka Levica je podprla iniciativo Jožeta P. Damijana in se pridružila Koaliciji ustavnega loka, katere namen je bil zrušiti tretjo Janševo vlado. Poleg Levice so v koaliciji sodelovale še Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek, po izstopu iz vlade pa tudi Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Levica je v decembru dala soglasje k imenovanju Karla Erjavca za mandatarja Koalicije ustavnega loka in napovedala prispevanje svojih poslanskih podpisov.[20] Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo.[21]

12. januarja 2022 je stranko in poslansko skupino zapustil Željko Cigler, ki je prestopil k Socialnim demokratom. Razhod naj bi bil sporazumen. Čez nekaj dni, 19. januarja pa je stranko zapustila poslanka Violeta Tomić. Stranka naj bi jo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v Ljubljani-center. Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.[22][23] Ob tem je na Facebooku zapisala, da je Levica stranka, "Kateri najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh."[24]

2022: Volitve 2022Uredi

Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka doživela občuten padec števila glasov in poslancev. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.[25][26] Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec, Nataša Sukič in Tatjana Greif.[27] Koordinator stranke Luka Mesec je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.[28] Poslanec Miha Kordiš je po volitvah na portalu Facebook izrazil prepričanje, da je za slab rezultat stranke na volitvah kriv pomik stranke k politični sredini v času Janševe vlade in zapisal, da mora stranka ponovno postati pristna socialistična alternativa. Svet stranke je o zaupanju vodstvu razpravljal 29. aprila 2022, a nezaupnice ni izglasoval.[29][30] So pa svetniki Mescu in vodstvu stranke podelili pogajalski mandat za vstop v vlado Roberta Goloba.[29][31]

 
Levica je postala članica Golobove vlade.

Levica je v Golobovi vladi izpogajala tri ministrstva; ministrstvo za kulturo, ki bi ga vodila Asta Vrečko, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bi ga vodil Simon Maljavec, ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo prevzel Luka Mesec.[32][33][34] Stranka Levica je pred vstopom v vlado izvedla interni referendum med svojim članstvom. 91,07 ostotkov članov je glasovalo za, 5.8 odstotka proti, 3.13 odstotka pa je bilo vzdržanih.[35]

IdeologijaUredi

Levica se zavzema za ekološki demokratični socializem. Zagovarja socialistično politiko, ki stremi k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem ljudje v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov trajnostno in sonaravno proizvajajo za zadovoljevanje družbenih potreb zadostne količine želenega. Zavzema se za demokratizacijo vseh družbenih področij, in sicer z vpeljevanjem neposredne demokracije, delavskim upravljanjem ter uveljavljanjem načel koordinacije in sodelovanja v gospodarstvu (namesto tekmovanja).[navedi vir]

Organi strankeUredi

Kritike in kontroverzeUredi

Obtožbe o nepotizmuUredi

Po nastopu vlade Roberta Goloba, katere članica je bila tudi stranka Levica, je bila na mesto vodje kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca imenovana Maja Tašner Vatovec, žena vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca. Poteza je vzbudila mnoge kritike o nepotizmu.[37][38][39] Stranka se je odzvala, da ne gre za nepotizem, ampak za feminizem: "Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma. Maja Tašner Vatovec je dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj preko vez. Prav je, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji to onemogoča status njenega moža."[38][40] Mnoge kritike so se navezovale tudi na to, da je bila Levica v časih, ko je bila opozicijska stranka, velik kritik zaposlitev družinskih članov politikov.[37]

Vedenje poslancevUredi

Grafične majiceUredi

Nekateri poslanci Levice so tekom opravljanja poslanske funkcije nosili grafične majice s podobami s potencialno kontroverznimi družbeno-političnimi pomeni.

V času koalicijskih pogajanj julija 2018 je poslanec Miha Kordiš v prostorih državnega zbora nosil grafično majico s podobo Josipa Broza Tita, kar je privedlo do razprave o spoštovanju do žrtev totalitarnega sistema. Stranka se je na očitke v izjavi za javnost odzvala s trditvijo, da je bila poslančeva izbira majice naključna.[41]

Poslanec Levice Primož Siter je januarja 2020 v Državnem zboru nosil grafično majico z logotipom glasbene skupine Bad Religion, ki vključuje ime skupine in prečrtan krščanski križ,[42] kar je privedlo do očitkov, da je poslanec z nošenjem majice žalil verska čustva.[43] Siter, ki je sicer poklicni glasbenik, je v zapisu, objavljenem na Facebook stranke, pojasnil, da se je z majico zgolj poklanjal punkovski glasbeni skupini in njenemu aktivizmu: "Bad Religion so kultna punkovska glasbena skupina, ki s svojo kritiko družbi, tudi v delu tradicionalnih in verskih institucij, nastavlja ogledalo in odpira vrata novim političnim in družbenim idejam. Punk, pač. S svojim glasbenim (in akademskim) delom so kovali pot mnogim glasbenim in aktivističnim generacijam. [...] je moj osebni homage delu skupine, njihovem idejno-političnem stališču o vključevalni družbi, družbeni pravičnosti in neposredni demokraciji. Torej politikam, ki jih v ospredje svojega programa postavljamo tudi v Levici." Odklonilno se je odzval tudi Siterjev poslanski kolega Franc Trček, ki je izrazil ogorčenje nad objavo fotografije Siterja z majico na uradni Facebook strani stranke in izpostavil, da takšnemu provokativnemu početju nasprotujejo tudi številni podporniki Levice. Ob tem je dodal: "Če [v stranki] prevladuje mnenje, da je to kul, potem je čas, da zapustim Levico."[44][42][45]

Izjave poslancevUredi

Po razkritju koalicijske pogodbe, ki jo je tekom pogajanj soustvarjala Levica, sta podjetnika Ivo Boscarol in Igor Akrapovič sporočila, da bosta razmislila o preusmeritvi bilančnega dobička v tujino.[46] Koalicijska pogodba je bila po njunem mnenju gospodarstvu neprijazna. Na njune izjave se je odzval poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je na Facebook objavil "meme" s sliko Huga Chaveza pospremljeno z zapisom "I'm gonna nationalize the shit outta you", pod sliko pa zapisal: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in - pomembneje - grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek h zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!"[47]Na izjave se je odzvala Obrtna zbornica Slovenije, ki je med drugim Kordiševe izjave označila kot žaljive in nedopustne. Takrat bodoči predsednik vlade Marjan Šarec je zapisal, da vojna med gospodarstvom in politiko ne koristi nikomur in da je zato kdaj bolje česa ne izreči.[48]

Oktobra 2020 je na glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije o statusu vojakov po 45. letu, poslanec Levice Miha Kordiš žalil poslance stranke Socialnih demokratov, ki so glasovali za zakon: "Socialdemokrati kolaborirajo s fašistoidno vlado Janeza Janše". Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na seji zahteval opravičilo, ki ga od Kordiša v postopkovnem predlogu ni dobil, zaradi česar mu je predsednik državnega zbora Igor Zorčič odvzel besedo.[49] Kordiševo dejanje so obsodile tudi ostale poslanske skupine.[navedi vir]

Oktobra 2020 je na seji odbora za zdravstvo poslanec Levice Miha Kordiš del zdravnikov označil za "mazače". Do izjave se je med drugim kritično izrekla Zdravniška zbornica Slovenije, ki je od Kordiša oz. stranke zahtevala opravičilo.[50] V objavi na Facebook-u je Kordiš v odzivu na kritike zapisal, da gre za neodkrit in politično motiviran napad nanj, saj da je v svoji dejanski izjavi kritiziral rahljanje zakonskih standardov zdravstvene kakovosti, ki bi po novem omogočala, da do javnih sredstev dostopajo tudi neprimerni izvajalci zdravstvenih storitev, ki predhodno niso izpolnjevali standardov. Kordiš je med drugim zapisal: "[Izjave] ni mogoče niti po nesreči napak razumeti. Prosim lepo, kje sem kakega zdravnika označil za mazača? Verjamem, da je ta grda laž koga prizadela. Vsem tako prizadetim se opravičujem."[51]

Preprečitev deportacije sirijskega imigrantaUredi

Decembra 2019 je bil Miha Kordiš eden izmed poslancev, ki so migranta iz Sirije Ahmada Šamija povabili v Državni zbor, s čimer so onemogočili njegovo deportacijo. Šami je bil na poti iz Sirije zavrnjen na slovensko-avstrijski meji, zato so ga nastanili v center za tujce v Postojni, kjer je zaprosil za azil. V skladu z 21. členom uredbe Dublin III. je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije obravnavanje azila predalo Hrvaški. Uredba namreč narekuje, da prošnjo za azil obravnava država, v kateri je migrant vstopil v Evropsko unijo, v tem primeru Hrvaška. Ta je zahtevi ugodila, 14. junija istega leta pa je notranje ministrstvo zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil. Šamijeva pritožba je bila zavrnjena, s tem pa pravno omogočena deportacija.[52][53]

Poslanci Miha Kordiš (Levica) in Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS) ter Jasna Murgel (SMC) so skupaj s predstavniki civilne družbe zavzeli za opustitev deportacije, ki sta jo kasneje podprla tudi predsednik DZ Milan Brglez in takratni predsednik vlade Miro Cerar. Na dan deportacije, 14. novembra, se je Šami s Kordišem in Škobernetom javil na dogovorjenem mestu v migrantskem centru, do predaje Hrvaški pa ni prišlo. Poslanca sta Šamija zato odpeljala v Državni zbor RS, kamor policija brez pooblastila ne sme vstopati. Premier Cerar je nato sporočil, da je deportacija začasno ustavljena, sočasno pa je okaral Kordiševo in Škobernetovo dejanje ter ga označil za "nedopustno in neprimerno".[54] Kriminalisti kasneje niso potrdili kaznivih dejanj pri njunem dejanju.

Odnosi znotraj strankeUredi

Obtožbe nedemokratičnosti znotraj Združene leviceUredi

Med združevanjem koalicije ZL v enotno stranko je vodja Demokratične stranke dela na tiskovni konferenci opozoril na konfliktne odnose v koaliciji; TRS in (še posebej) IDS naj bi iz vodenja izključevala ostale koalicijske partnerje (tj. stranko DSD in civilnodružbeno 4. skupino). Med koalicijskimi partnerji ZL naj ne bi bilo koordinacije in komunikacije, IDS naj bi tako samovoljno upravljal spletne komunikacije ZL, poslanska skupina pa naj bi tiskovne konference sklicevala brez predhodnega posvetovanja s partnerji (DSD od prehoda Tomić v TRS ni imela poslanca v poslanski skupini). Na takšno pomankanje interne demokracije in sodelovanja (vključno z neupoštavanjem pobud in predlogov s strani parlamentarnih IDS in TRS, neizpolnjevanje finančnih dolžnosti do nestrankarske 4. skupine in neupoštevanje koalicijske pogodbe) so opozorili tudi v 4. skupini ZL. IDS naj bi po njegovih besedah zavrnil tudi projekt e-glasovanja, ki bi članstvu omogočil demokratično spletno soodločanje. DSD tako ni vstopila v novo stranko Levica in je s četrto skupino nestrankarskih delov koalicije nadaljevala kot neodvisna stranka pod imenom ZL-DSD. Vodja PS ZL Luka Mesec je očitke zavrnil in izpostavil domnevna nekonstruktivna dejanja DSD, ki so privedla do izključitve iz pogajanj o združevanju, izjave vodje DSD pa označil za izsiljevanje.[55][56][57]

Spori in nepravilnosti znotraj IDS glede združevanjaUredi

Na strankarskem kongresu IDS aprila 2016 je prišlo do razkola glede vprašanja združevanja, kar je privedlo do nesklepčnosti kongresa. Nekateri člani so poslanski skupini očitali elitizem in skrb za lastne interese, te pa naj bi pri tem podpirali člani, naklonjeni združitvi. Mesec je trdil, da so mu med kongresom nekateri grozili s fizičnim obračunom in vršilce ali podpornike takšnega početja pozval k odhodu iz stranke.[56] Združitev IDS in TRS v eno stranko je privedla do množičnega odhoda članov IDS, ki so združitvi nasprotovali.[58]

Po kasnejšem poročanju Svet24 naj bi med kongresom Mesec v sodelovanju s tesnim sodelavcem članstvu preprečil glasovanje o združitvi (saj bi članstvo glasovalo proti združitvi, ki ga je zagovarjala poslanska skupina ZL), nato pa člane, ki so proti temu protestirali, lažno obdolžil nasilništva. Glasovanje naj bi bilo na koncu nesklepčno zaradi odhodov članov, razočaranih nad dogajanjem.[59]

O združitvi je stranka IDS ponovno odločala nekaj mesecev kasneje na dopisnem kongresu. Tega naj bi vodstvo stranke izpeljalo, da bi zmanjšalo udeležbo manj aktivnih članov in tako poskušalo doseči odobritev združitve, saj bi sicer večina članstva IDS združitvi nasprotovala. Hkrati pa naj bi se med kongresoma v stranko na novo včlanilo vsaj 50-60 novih slamnatih članov; članstvo naj bi se tako povečalo za 10 %. Mesec naj bi nato (v sodelovanju s partnerko in članico IDS) ponaredil glasu lokalnega odbora Kranj, ki je omogočil vpis novih članov v volilni imenik. Disciplinska komisija IDS naj bi zato v internem postopku odločila, da mora biti Mesec zaradi ponarejanja glasu izločen iz stranke, a je izločitev nato preprečil svet stranke pod vodstvom Mesca.[59]

Odhodi poslancevUredi

Ob odhodu iz stranke je poslanec Matjaž Hanžek kot razloge za odhod navedel nezadovoljstvo nad "nekorektnim in nedemokratičnim načinom združevanja" koalicije ZL v stranko Levica in stranko označil za "ozko skupino posameznikov".[60]

Poslanec Franc Trček je ob odhodu iz stranke in poslanske skupine med drugim navedel nizko toleranco za samokritiko in drugačna mnenja v vodstvu stranke.[61][62][63]

19. januarja 2022 je stranko zapustila poslanka Violeta Tomić. Stranka je v izjavi za javnost navedla, da je Tomićevo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja, kar naj bi Tomićeva po navedbah stranke zavrnila. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v volilnem okraju Ljubljani-Center (v Ljubljani naj bi po lastnih navedbah živela že več kot 40 let). Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.[23] Vlogo izstopne izjave je Tomić pospremila z besedami: "Stranka Levica je daleč od tega, kar smo na začetku gradili. Kažejo se resne generacijske razlike v razmišljanju in delovanju, ki so šle predvsem v času covida močno čez mejo moje tolerance".[64] Po besedah Mesca je Tomićeva zaupanje stranke med drugim izgubila tudi zaradi svojih stališč o zdravljenju COVID-19;[23] Tomićeva je pred izstopom iz stranke namreč na Facebooku zapisala, da je med prebolevanjem COVID-19 jemala zdravili hidroksiklorokin in ivermektin (ki nista namenjeni ali varni ter učinkoviti pri zdravljenju tega obolenja), in ob tem dodala, da sta ji zdravili "pomagali" in "[...] da bi vsi morali imeti dostop do zdravljenja, nedopustno pa je, da nas silijo v cepljenje!"[65] ter zapisala tudi "[...] Če bi bila ta zdravila širše dostopna, bi bilo najbrž precej manj žrtev."[66] Levica se je nato od izjav in početja Tomićeve v izjavi za javnost distancirala.[67] Na dan izstopa iz stranke je Tomićeva prav tako v odgovoru na zapis strankarske in poslanske kolegice Nataše Sukič na Facebooku (v katerem je Sukič kritizirala nedavni prestop poslanca Levice Željka Ciglerja v stranko SD kot znak nenačelnosti in vrednotne nekredibilnosti zaradi izrecnih nazorskih razlik med strankama) zapisala: "Suki, NEHAJ!!! Se ti ne zdi, da si lahko kdaj tudi tiho?? Predvsem če nisi vprašana? To pljuvanje po Željku je samo dokaz, da je imel tehtne razloge za prestop iz stranke, katere najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh. Glede na to, da to veš, bi bilo res konkretno in pošteno molčati."[24][23] Tomić bo na državnozborskih volitvah leta 2022 kandidirala na (skupni) listi strank Dobra država in Naša prihodnost.[68]

Strokovni delavciUredi

Ob koncu prvega mandata so strokovni delavci Levice izrazili nezadovoljstvo nad plačilom, obremenjenostjo in slabimi medsebojnimi odnosi s predstavniki stranke. Več strokovnih delavcev je zato delo za stranko opustilo.[69][70][71]

Državnozborske volitveUredi

Državnozborske volitve 2014Uredi

Prve volitve takrat nove stranke Združena levica so bile predčasne parlamentarne volitve 2014. Lista se je uvrstila na peto mesto oz. dosegla 52.189 glasov (5,97 %). Prejeli so le 60 glasov (0,01 %) glasov manj od - večkrat omenjeno - največjih konkurentov Socialnih demokratov. Združeni levici je pripadlo šest poslanskih mandat; po enega so dobili v volilnih enotah Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Maribor in Ptuj. Poslanca tako niso dobili le v volilni enoti Celje.[72]

Poslanska skupina 2014–2018Uredi

  1. Miha KordišIniciativa za demokratični socializem
  2. Matej Tašner VatovecIniciativa za demokratični socializem
  3. Violeta TomićStranka za trajnostni razvoj Slovenije
  4. Matjaž HanžekStranka za trajnostni razvoj Slovenije*
  5. Luka MesecIniciativa za demokratični socializem
  6. Franc TrčekIniciativa za demokratični socializem

*5. julija 2017 je zaradi notranjih sporov iz poslanske skupine izstopil poslanec Matjaž Hanžek. Kot glavni razlog je navedel nekorekten in nedemokratičen način združevanja strank Združene levice v Levico.[73]

Državnozborske volitve 2018Uredi

Volitev se je stranka že udeležila pod imenom Levica. Kljub temu je na volitvah nastopila tudi stranka Združena levica. Levica je zato v predvolilni kampanji večkrat opozarjala, da ne bi prišlo do zamenjave med strankama. V kampanji je stranka poskrbela za nekolikšno provokacijo, saj je v volilni okraj Grosuplje, kjer kandidira prvak SDS Janez Janša, na listo umestili umetnika Janeza Janšo (nekdaj Emil Hrvatin). Stranka je na volitvah osvojila 81.689 glasov oz. 9,29 % glasov, skupno je pristala na petem mestu. Pripadlo ji je devet poslanskih mest:

Kandidat/ka Število glasov Odstotek Volilna enota Volilni okraj
Violeta Tomić 2.769 23,97 % Ljubljana Center Ljubljana Center
Luka Mesec 3.643 19,10 % Ljubljana Bežigrad Ljubljana Moste - Polje II, Ljubljana Bežigrad II
Matej Tašner Vatovec 1.554 18,76 % Postojna Koper I
Franc Trček* 1.155 16,11 % Maribor Maribor IV
Nataša Sukič 3.375 13,84 % Ljubljana Bežigrad Ljubljana Moste - Polje III, Ljubljana Bežigrad I
Miha Kordiš 2.652 12,27 % Kranj Kranj I, Škofja Loka I
Željko Cigler 1.343 11,81 % Celje Celje II
Primož Siter 828 11,62 % Novo mesto Trbovlje
Boštjan Koražija 782 8,61 % Ptuj Ptuj II

*13. marca 2020 je ob glasovanju o imenovanju 14. vlade Republike Slovenije, poslanec Levice Franc Trček v svojem govoru pohvalil sodelovanje s poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke Jelko Godec v preteklem mandatu.[74] Na socialnih omrežjih je nekaj minut po seji objavil, da je v stranki doživel hladen tuš, saj da naj bi povozil stališče, ju ga je pred njim podal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. Slednji je namreč opozoril pred Janševimi avtoritarnimi težnjami, med tem ko je Trček v Državnem zboru rekel, da upa, da je Janša odgovoren politik in bo kritike sprejemal kot dobronamerne.[74] Na socialnem omrežju je v daljšem zapisu opisal še kratko korespondenco z Luko Mescem ter pripisal: "Cenene provokacije s prečrtanimi križi in tuljenje nekoga, kako bo uničil vse države, ker je on nadkomunist, sočasno pa živi v poslanskem stanovanju in mu po plačilu članarine in stroškov ostane lepo čez 2000 EUR, kar številni še sanjati ne morejo, to NI Levica, za katero sem se šest let boril in tudi za njo kandidiral. Prvo je bila kaplja do roba, drugo že čez rob, današnji pogrom pa še dodatna brca."[74] Trček je čez nekaj dni postal član poslanske skupine Socialnih demokratov.

Državnozborske volitve 2022Uredi

Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka doživela močan padec. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.[25][26] Koordinator stranke Luka Mesec je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.[28] Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec, Nataša Sukič in Tatjana Greif.[75]

Zastopanost v parlamentuUredi

Evropske volitveUredi

Evropske volitve 2014Uredi

Združena levica je na Evropskih volitvah 2014 nastopila prvič. Z 21.985 glasovi oz. 5,47 % je pristala na skupnem sedmem mestu in brez poslanskega mesta. Na listi so bili:

  1. Violeta Tomić
  2. Dušan Plut
  3. Luka Mesec
  4. Jasminka Dedić
  5. Janez Požar
  6. Lara Jankovič
  7. Branimir Štrukelj
  8. Petra Rezar

Evropske volitve 2019Uredi

Na evropske volitve se je stranka Levica znova podala z vodilno kandidatko Violeto Tomić. Stranka evropske levice jo je skupaj s špansko-belgijskim politikom Nicom Cuéom potrdila za svoja vodilna kandidata, kar pomeni, da bi ob zmagi Stranke evropske levice, eden od njiju zasedel mesto predsednika Evropske komisije. Mednarodno je nekaj medijske opaznosti Tomićeva prejela zaradi odziva o vprašanju o Krimskem polotoku na Euronews.[76] Na listi Levice so bili:

  1. Violeta Tomić
  2. Sašo Slaček Brlek
  3. Ana Štromajer
  4. Danijel Rebolj
  5. Urška Lipovž
  6. Lovro Centrih
  7. Alma Rekić
  8. Luka Mesec

Lista je s 30.983 glasovi oz. 6,43 % pristala na skupno petem mestu in ni dobila poslanskega mesta. Od kandidatov je največ preferenčnih glasov prejela Violeta Tomič (12.455 glasov), ki je med vsemi preferenčnimi glasovi zasedla 10. mesto.[77] Po tem naj bi prišlo do spora med Tomićevo in Mescem, slednji je to zanikal.[78][79]

Glej tudi:Uredi

SkliciUredi

  1. https://www.vecer.com/ids-in-trs-se-bosta-zdruzili-v-stranko-levica-mesec-pricakuje-lep-dogodek-6274196
  2. 2,0 2,1 Toplišek, Alen (2019). "Between populism and socialism: Slovenia's Left party". V Katsambekis, Giorgos; Kioupkiolis, Alexandros (ur.). The Populist Radical Left in Europe. London: Routledge. str. 73–92.
  3. https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505551
  4. 4,0 4,1 https://europeelects.eu/european-union/slovenia/
  5. https://www.reuters.com/article/slovenia-politics/update-1-slovenian-parliament-hopes-to-pick-pm-in-mid-august-speaker-idUSL5N1UN3FR
  6. https://www.france24.com/en/20180806-slovenia-centre-left-parties-try-form-minority-government
  7. "Our Parties". Party of the European Left (angleščina). Pridobljeno dne 2021-11-19.
  8. "Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec". siol.net. Pridobljeno dne 2021-11-19.
  9. NeDelo, Gorazd Utenkar,. "Levice ni več, zato je tu nova levica". Pridobljeno dne 2018-06-06.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  10. "Foto: Največja vseslovenska vstaja do zdaj. Protestiralo 20.000 ljudi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-06-06.
  11. volitve.gov.si https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati. Pridobljeno dne 2022-02-13. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  12. 12,0 12,1 12,2 "Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-11-11.
  13. "Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka". Dnevnik. Pridobljeno dne 2019-02-20.
  14. "Mesec: Levica je v polni opoziciji; Šarec: Levica zapušča vlado, ne obratno". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2019-11-06.
  15. "Svet24.si - Franc Trček zapušča Levico". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-04-06.
  16. "Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-04-06.
  17. "Franc Trček v poslansko skupino SD-ja". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2020-03-23.
  18. 18,0 18,1 "Najprej v medijih blizu SDS in napačen logo Levice: Policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja v zvezi z manifestom". www.vecer.com. 2021-05-06. Pridobljeno dne 2021-05-08.
  19. 19,0 19,1 "Kdo je avtor lažnega manifesta Levice, ki ga preiskuje Policija?". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2021-05-08.
  20. "Erjavec vložil predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi; Simonovič zavrnil podpis". Revija Reporter. Pridobljeno dne 2021-01-19.
  21. "Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-04-02.
  22. "Levico zapustila tudi Violeta Tomić". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-01-19.
  23. 23,0 23,1 23,2 23,3 "Mesec: Tomić je zaupanje delno izgubila tudi zaradi afere ivermektin". N1. 2022-01-19. Pridobljeno dne 2022-01-20.
  24. 24,0 24,1 "Tomićeva: Najljubši šport Levice je brcanje človeka, ko je na tleh #video". siol.net. Pridobljeno dne 2022-01-20.
  25. 25,0 25,1 volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati. Pridobljeno dne 2022-04-26. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  26. 26,0 26,1 "Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-04-26.
  27. "Tako pester bo nov sestav državnega zbora". zurnal24.si. Pridobljeno dne 2022-05-19.
  28. 28,0 28,1 "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-04-26.
  29. 29,0 29,1 "Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-04-30.
  30. "Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna". Domovina. 2022-04-29. Pridobljeno dne 2022-04-30.
  31. "Vodstvu Levice zaupnica in mandat za pogajanja za vstop v Golobovo vlado". Dnevnik. Pridobljeno dne 2022-04-30.
  32. Lobe, Špela. "Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?". www.24ur.com. 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-05-27.
  33. "KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)". regionalobala.si. Pridobljeno dne 2022-05-27.
  34. "Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve". Levica. Pridobljeno dne 2022-05-27.
  35. "Interni referendum: članstvo podprlo vstop v vlado". Levica. Pridobljeno dne 2022-05-27.
  36. "Luka Mesec na čelu stranke ni več sam". www.delo.si. Pridobljeno dne 2021-10-19.
  37. 37,0 37,1 lista, Metina (2022-06-17). "LD;GD 099 - 99 Luftballons". Metina lista. Pridobljeno dne 2022-06-22.
  38. 38,0 38,1 "Kako Levica pojasnjuje zaposlitev, na katero letijo očitki, da je nepotistična". N1. 2022-06-14. Pridobljeno dne 2022-06-22.
  39. "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-06-22.
  40. "https://twitter.com/strankalevica/status/1536328471189852160". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2022-06-22. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  41. P., N. (30.7.2018). "Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico". 24ur.com. ProPlus. Pridobljeno dne 13.5.2020.
  42. 42,0 42,1 "Ali poslanec Levice res žali verska čustva?". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  43. "Je poslanec Levice užalil čustva vernikov?". Mariborinfo.com. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  44. "Nova afera: Poslanec Levice užalil čustva vernikov? | Sobotainfo.com". sobotainfo.com. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  45. "Levica". www.facebook.com. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  46. "V družbi Akrapovič bodo bilančni dobiček preusmerili v "bolj predvidljivo okolje"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  47. N, N. Č , E. (2018-08-30). "Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  48. N, N. Č , E. (2018-08-30). "Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  49. "Han: Žalite me kot kolaboranta, njih kot fašiste #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-10-02.
  50. "Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-10-14.
  51. "Miha Kordiš". www.facebook.com. Pridobljeno dne 2020-10-14.
  52. Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi A. S. proti Republiki Sloveniji
  53. Siol.net - Bo Slovenija begunca iz Sirije deportirala na Hrvaško?
  54. Večer.si - Borut Pahor: Če Sirec Ahmad ostaja v Sloveniji, naj bo to prepričljivo utemeljeno
  55. "Združena levica razpada. Žnidaršič: IDS in Trs odhajata. Mesec: Žnidaršič izsiljuje". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  56. 56,0 56,1 "V IDS-ju po kongresu razklani. Usoda enotne stranke Združena levica še bolj negotova". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  57. Belovič, Zoran Potič, Mario (2015-12-03). "Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  58. "STA: Merging of the Left marked by departures from IDS". english.sta.si. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  59. 59,0 59,1 "Svet24.si - VIDEO: Zamajal se mu je stolček, zato je nanovačil sorodnike". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  60. "Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  61. "Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla". Mladina.si. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  62. "Večer - Prekipelo mu je zaradi nadkomunistov". www.vecer.com. 2020-03-17. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  63. "Večer - Počilo v Levici. Zapušča jo poslanec Franc Trček. "Te pa pojdi," mu je rekel Luka Mesec". www.vecer.com. 2020-03-13. Pridobljeno dne 2020-05-13.
  64. "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-03-28.
  65. "Levica: Od početja Violete Tomić se ograjujemo". siol.net. Pridobljeno dne 2022-03-28.
  66. "Poslanka s covidom v neznosnih bolečinah, jemala je to zloglasno zdravilo". www.slovenskenovice.si. Pridobljeno dne 2022-03-28.
  67. "Violeta Tomić jemala ivermektin, Levica se od njenega ravnanja distancira". N1. 2021-12-09. Pridobljeno dne 2022-03-28.
  68. "Na kandidatni listi Dobre države in Naše prihodnosti tudi Violeta Tomić in Zlatko". siol.net. Pridobljeno dne 2022-03-28.
  69. "Delavci Levice nezadovoljni, Mesec obljublja zvišanje plač". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  70. "Levica delavcem obljublja boljše plače, medtem pa jih zaradi slabega plačila zapuščajo sodelavci".
  71. "Svet24.si - Raj za peščico poslancev, izkoriščanje za strokovce". Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno dne 2020-05-14.
  72. "Predčasne volitve v državni zbor 2014". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  73. "Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  74. 74,0 74,1 74,2 "Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-06.
  75. volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati. Pridobljeno dne 2022-08-07. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  76. "Watch: Q: Should Russia hand back Crimea? A: 'Don't know' says EU top job hopeful". YouTube. Euronews. 30.4.2019. Pridobljeno dne 7.5.2020.
  77. "Izidi glasovanja za celotno Slovenijo". volitve.gov.si. Pridobljeno dne 2020-05-07.
  78. "Razkol med radikalci? Tomićeva po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah zamrznila članstvo v Levici | Nova24TV". nova24tv.si. 2019-06-12. Pridobljeno dne 2020-05-07.
  79. "Mesec o evropskih volitvah: Ni viharja v stranki". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-07.

Zunanje povezaveUredi