Perdita je Uranov notranji satelit.

Perdita
Odkritje
OdkriteljErich Karkoschka / Voyager 2
Datum odkritja8. maj, 1999 (na posnetkih iz 18. januarja 1986
Oznake
Uran XXV, S/1986 U 10
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite
76.417 ± 1 km[1]
Izsrednost0,0012 ± 0,0005[1]
0,638021 ± 0,000013 d[1]
Naklon tira0,0 ± 0,3° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti30 × 30 × 30 km[1]
Srednji polmer
15 ± 3 km[1]
~2.800 km²[2]
Prostornina~14.000 km³[2]
Masa~0,18×1017 kg[2]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ predvideno
~0,0047 m/s2[2]
~0,011 km/s[2]
sinhrono vrtenje[1]
zero[1]
Albedo0,08 ± 0,01[3]
Temperatura~64 K[2]

Odkritje in imenovanje

uredi

Luno Perdito je odkril Erich Karkoschka 13 januarja 1999 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. S samim odkritjem je bilo povezanih nekaj težav. Prve posnetke ja naredila sonda Voyager 2 že leta 1986, vendar lune niso opazili na posnetkih še 10 let. V letu 1999 jo je opazil Erich Karkoschka.[4][1] Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 10.[4] Pozneje je niso več opazili, zato so njeno odkritje leta 2001 preklicali.[5] V letu 2003 jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble na mestu, kjer so predvidevali, da bi lahko bila.[6][7] Uradno ime je dobila po Perditi iz Shakespearove tragikomedije Zimska pravljica. Znana je tudi kot Uran XXV.[8]

Spada v »Porcijino skupin« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Rozalinda, Kupid in Belinda.

Lastnosti

uredi

Luna Perdita kroži okoli Urana med luno Belindo in Puk. S pomočjo Vesoljskega teleskopa so ugotovili, da ne sledi popolnoma točno Keplerjevim zakonom. Ugotovili so, de je v 43 : 44 orbitalni resonanci z luno Belindo in je zelo blizu orbitalni resonanci 8 : 7 z luno Rozalindo. [1][6].
Oluni Perdita ni znanega ničesar drugega kot tirnica[1][6], premer (30 km)[1] and geometrijski albedo (0,08)[3].

Opombe in reference

uredi
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Calculated on the basis of other parameters
  3. 3,0 3,1 Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
  4. 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (18. maj 1999). »IAU Circular No. 7171«. Pridobljeno 5. avgusta 2006.
  5. Foust, Jeff (31. december 2001). »Moon of Uranus is demoted«. Spaceflight Now. Pridobljeno 5. avgusta 2006.
  6. 6,0 6,1 6,2 Showalter, Mark R.; Lissauer, Jack J. (22. december 2005). »The Second Ring-Moon System of Uranus: Discovery and Dynamics«. Science Express. doi:10.1126/science.1122882.
  7. Showalter, M.R.; Lissauer, Jack J. (3. september 2003). »IAU Circular No. 8194«. Pridobljeno 5. avgusta 2006.
  8. »Planet and Satellite Names and Discoverers«. Gazetteer of Planetary Nomenclature. USGS Astrogeology. 21. julij 2006. Pridobljeno 5. avgusta 2006.

Zunanje povezave

uredi