Rozalinda (luna)

Rozalinda je Uranov notranji satelit.

Rozalinda
Rosalind1.jpg
Odkritje
OdkriteljStephen P. Synnott / Voyager 2
Datum odkritja13. januar, 1986
Oznake
Uran XIII, S/1986 U 4
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite
69.926,795 ± 0,053 km[1]
Izsrednost0,00011 ± 0,000103[1]
0,558459529 ± 0,000000019 d[1]
Naklon tira0,27876 ± 0,045° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti72 × 72 × 72 km[2]
Srednji polmer
36 ± 6 km[2]
~16.000 km²[3]
Prostornina~200.000 km³[3]
Masa~2,5 · 1017 kg[3]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ Predvideno
~0,012 m/s2[3]
~0,031 km/s[3]
sinhrono vrtenje[2]
[2]
Albedo0,08 ± 0,01[4]
Temperatura~64 K[3]

Odkritje in imenovanjeUredi

Luno Rozalindo je odkril Stephen P. Synnott 13 januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 4 [5]. Uradno ime je dobila po Rozalindi iz Shakespearjeve komedije Kakor vam drago. Spada v »Porcijino skupin« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Belinda, Kupid in Perdita.

LastnostiUredi

O luni Rozalindi je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0012 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda okroglo telo.. Njena površina je siva[2].

Opombe in referenceUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). "The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations". The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Karkoschka, Erich (2001). "Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites". Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 izračunano iz ostalih parametrov
  4. 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). "Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope". Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
  5. Smith, B. A. (16. januar 1986). "IAU Circular No. 4164". Pridobljeno dne 6.8.2006.

Zunanje povezaveUredi