Belinda je Uranov notranji satelit.

Belinda
Odkritje
OdkriteljStephen P. Synnott / Voyager 2
Datum odkritja13. januar, 1986
Oznake
Uran XIV, S/1986 U 5
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite
75.255,613 ± 0.057 km[1]
Izsrednost0,00007 ± 0,000073[1]
0,623527470 ± 0,000000017 d[1]
Naklon tira0,03063 ± 0,028° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti128 × 64 × 64 km[2]
Srednji polmer
45 ± 8 km[2]
~25.000 km²[3]
Prostornina~380.000 km³[3]
Masa~4,9×1017 kg[3]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ assumed
~0,014 m/s2[3]
~0.034 km/s[3]
sinhrono vrtenje[2]
[2]
Albedo0,08 ± 0,01[4]
Temperatura~64 K[3]

Odkritje in imenovanje uredi

Luno Belindo je odkril Stephen P. Synnott 13 januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 5 [5]Uradno ime je dobila po Belindi iz pesmi (The Rape of the Lock), ki jo je napisal angleški pesnik Alexander Pope (16881744).
Spada v »Porcijino skupin« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Rozalinda, Kupid in Perdita. .

Lastnosti uredi

O luni Belindi je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0014 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda podolgovato telo z daljšo osjo vedno obrnjeno proti Uranu. Njena površina je siva[2].

Opombe in reference uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). »The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations«. The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Izračunano na osnovi drugih parametrov
  4. 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
  5. Smith, B. A. (16. januar 1986). »IAU Circular No. 4164«. Pridobljeno 6. avgusta 2006.

Zunanje povezave uredi