Porcija (luna)

Porcija je Uranov notranji satelit.

Porcija
Uranus-Portia-Cressida-Ophelia-NASA.gif
Odkritje
OdkriteljStephen P. Synnott / Voyager 2
Datum odkritja3. januar, 1986
Oznake
Uran XII, S/1986 U 1
Značilnosti tira
66.097,265 ± 0,050 km[1]
Izsrednost0,00005 ± 0,00008[1]
0,5131959201 ± 0,0000000093 d[1]
Naklon tira0,05908 ± 0,039° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti156 × 126 × 126 km[2]
Srednji polmer
70 ± 4 km[2]
~57.000 km²[3]
Prostornina~1,300.000 km³[3]
Masa~1,7 · 1018 kg[3]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ (predvideno)
~0,023 m/s2[3]
~0.058 km/s km/s[3]
sinhrono vrtenje[2]
[2]
Albedo0,08 ± 0,01 [4]
Temperatura~64 K

Odkritje in imenovanjeUredi

Luno Porcijo je odkril Stephen P. Synnott 13 januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 1 [5]. Uradno ime je dobila po Porciji iz Shakespearjevega Beneškega trgovca. Luna daje ime »Porcijini skupini« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Bjanka, Kresida, Desdemona, Julija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.

LastnostiUredi

O luni Porciji je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0023 m/s². Na posnetkih Voyagerja 2 izgleda kot podolgovato telo z daljšo osjo vedno obrnjeno proti Uranu. Njena površina je siva[2]. Vesoljski teleskop Hubble in veliki teleskopi na površini Zemlje so našli na luni za vodo značilne absorbcijske črte v spektru lune.

Opombe in referenceUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). "The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations". The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Karkoschka, Erich (2001). "Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites". Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Izračunano na osnovi drugih parametrov
  4. 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). "Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope". Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
  5. Smith, B. A. (16. januar 1986). "IAU Circular No. 4164". Pridobljeno dne 2006-08-06.

Zunanje povezaveUredi