Bjanka je Uranov satelit.

Bjanka
Luna Bjanka (v središču kroga)
Odkritje
OdkriteljBradford A. Smith / Voyager 2
Datum odkritja23. januar, 1986
Oznake
Uran VIII, S/1986 U 9
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite
59.165,550 ± 0,045 km[1]
Izsrednost0,00092 ± 0,000118[1]
0,434578986 ± 0,000000022 d[1]
Naklon tira0,19308 ± 0,054° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti64 × 46 × 46 km[2]
Srednji polmer
27 ± 2 km[2]
~8300 km²[3]
Prostornina~71.000 km³[3]
Masa~9,2×1016 kg[3]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ (predvideno)
~0,0086 m/s2[3]
~0,022 km/s[3]
sinhrono vrtenje[2]
[2]
Albedo0,08 ± 0,01 [4]
Temperatura~64 K[3]

Odkritje in imenovanje uredi

Luno Bjanko je odkril Bradford A. Smith 23. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 9 [5]. Uradno ime je dobila po Bjanki, sestri Katarine, iz Shakespearjeve komedije Ukročena trmoglavka. Spada v »Porcijino skupino« lun, ki imajo podobne tirnice in fotometrične lastnosti. V to skupino spadajo še Kresida, Desdemona, Julija, Porcija, Rozalinda, Belinda, Kupid in Perdita.

Lastnosti uredi

O luni Bjanki je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodni led. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0083 m/s².

Opombe in reference uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). »The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations«. The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Calculated on the basis of other parameters
  4. 4,0 4,1 Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
  5. Smith, B. A. (27. januar 1986). »IAU Circular No. 4168«. Pridobljeno 6. avgusta 2006.

Zunanje povezave uredi