Odpre glavni meni

Puk (tudi Pak) je Uranov notranji satelit.

Puk
Puck.png
Odkritje
OdkriteljStephen P. Synnott / Voyager 2
Datum odkritja30. december, 1985
Oznake
Uran XV, S/1985 U 1
Značilnosti tira
Srednji polmer orbite
86.004,444 ± 0.064 km[1]
Izsrednost0,00012 ± 0,000061[1]
0,76183287 ± 0,000000014 d[1]
Naklon tira0,31921 ± 0,021° (na Uranov ekvator)[1]
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
81 ± 2 km[2]
~82.400 km²[3]
Prostornina~2,225.000 km³[3]
Masa~2,9 · 1018 kg[3]
Srednja gostota
~1,3 g/cm³ (predvideno)
0,028 m/s2[3]
0,069 km/s [3]
sinhrono vrtenje[2]
[2]
Albedo0,11 ± 0,1 (pri 0.55 μm)[4]
Temperatura~64 K[3]
20.2 [5]

Odkritje in imenovanjeUredi

Luno Puk je odkril Stephen P. Synnott 30. decembra 1985 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1985 U 1[6]Uradno ime je dobila po hudobnem škratu iz keltske mitologije, ki se pojavlja tudi v Shakespearjevi igri Sen kresne noči. Škrat Puk se pojavlja v mnogih mitologijah, njegovo ime pa se izgovarja kot Puk in kot Pak. Luna je znana je tudi kot Uran XV.[7]
Luna Puk je bila odkrita na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Ta luna je bila opažena dovolj zgodaj, da so njene kamere usmerili tako, da je lahko naredila boljše posnetke.

LastnostiUredi

Luna Puk je največja med notranjimi lunami Urana. Po velikosti je med luno Porcijo in luno Mirando, ki je najmanjša od petih večjih lun Urana. Luna Puk ima tudi tirnico med njima. O luni Puk je znanega zelo malo. Znana je tirnica [1], premer (162 km)[2] in geometrijski albedo (približno 0,11). Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. Na površini lune lahko opazimo kraterje [8]. Trije od kraterjev imajo tudi svoja imena (Bogle, Butz in Lob).

Opombe in referenceUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). "The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations". The Astronomical Journal 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Karkoschka, Erich (2001). "Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites". Icarus 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Calculated on the basis of other parameters
  4. Karkoschka, Erich (2001). "Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope". Icarus 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596. 
  5. "Puck Statistics". Pridobljeno dne 1.1.2007. 
  6. Smith, B.; Hansen, C. (16. januar 1986). "IAU Circular No. 4159". Pridobljeno dne 6.8.2006. 
  7. "Planet and Satellite Names and Discoverers". Gazetteer of Planetary Nomenclature. USGS Astrogeology. 21. julij 2006. Pridobljeno dne 2006-08-05. 
  8. Thomas, P.; et al. (1987). "Voyager observations of 1985U1". Icarus 72: 79–83. doi:10.1016/0019-1035(87)90121-7. 

Zunanje povezaveUredi