Opatija, Primorsko-goranska županija

mesto na Hrvaškem

Opatija (italijansko Abbazia) je občina in znano istrsko turistično mesto ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji na istrskem polotoku na Hrvaškem.

Opatija, Primorsko-goranska županija
Opatija, Primorsko-goranska županija se nahaja v Hrvaška
Opatija, Primorsko-goranska županija
Opatija, Primorsko-goranska županija
Geografska lega na Hrvaškem
45°20′5″N 14°18′25″E / 45.33472°N 14.30694°E / 45.33472; 14.30694
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoOpatija
Nadm. višina
55 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno7.850
Demonimabbaziani
Poštna številka
51410 Opatija, Primorsko-goranska županija
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).
Park v Opatiji

Izvor imena uredi

Ime Opatija izvira iz poimenovanja benediktinske opatije sv. Jakova (nemško ime mesta je Sankt Jakobi) ki je prvič omenjena leta 1453. Ohranjena je samo še cerkev, ki je bila obnovljena pred drugo svetovno vojno.

 
Opatija - Slatina

Geografija uredi

Kraj leži pod Učko ob glavni cesti RekaPulj, okoli 13 km zahodno od Reke. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana.

Naselja uredi

Občino Opatija sestavlja 10 naselij (stanje leta 2006), to so: Dobreć, Gornje Selo, Ičići, Ika, Opatija, Oprić, Pobri, Poljane, Vela Učka in Veprinac.

Prebivalstvo uredi

Po popisu iz leta 2021 ima mesto kot upravno območje (hrv. Grad Opátija) 10.661 prebivalcev, v samem mestu – naselju Opatija pa skoraj pol manj, to je 5.715.

Pri popisu prebivalstva leta 2001 je v občini živelo še 12.719 prebivalcev, v samem mestu pa 7.850. Od skupnega števila je bilo 86,9% Hrvatov. Od narodnih manjšin bivše Jugoslavije je bilo 2,67% Srbov in 2,13% Slovencev. Leta 1921 je bilo 41% Hrvatov, 36% Slovencev in 19% Italijanov.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1546 1073 1313 2596 4132 6552 5062 6233 6975 6830 7974 8995 9536 9073 7850

Gospodarstvo uredi

Glavna gospodarska dejavnost v Opatiji je turizem. V času Jugoslavije je bil znan Opatijski festival zabavne glasbe.

Zgodovina uredi

 
Cerkev sv. Jakova

Na območju današnje Opatije je obstajalo naselje že v času antike. Sedanje naselje se je razvilo ob nekdanji opatiji, ki se prvič omenja leta 1453. Od kasneje porušenega samostana se je ohranila samo cerkev sv. Jakova, ki je bila postavljena leta 1506, pregrajena 1774 in leta 1939 razširjena.

Razvoj moderne Opatije se prične 1844, ko so speljali cesto do Reke in v parku, zasejenim s tropskimi rastlinami, zgradili vilo Angiolina. Razvoj sta pospešili še železniški povezavi Reke preko Ljubljane z Dunajem in Reke z Zagrebom.

Konzulati uredi

Znane osebnosti uredi

 
Opatijski lungomare
  • Rudolf Wrus (1871–1950), astronom in hotelir
  • Harold Hans Liebmann (1895–1950), slikar in plesalec
  • Lola Auguste Liebmann (1907–1991), plesalka
  • Anton Nanut (1932–2017), slovenski dirigent
  • Lojze Dolinar (1893–1970), slovenski kipar
  • Matjaž Kek (* 1961), nogometni igralec in trener
  • Vanda Ekl (1920–1993), umetnostna zgodovinarka in literarni kritik

Pobratena mesta uredi

Sklici in opombe uredi

Viri uredi

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Zunanje povezave uredi