Navadni gad
Navadni gad[2] (znanstveno ime Vipera berus) zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice. Je strupena kača in se od nestrupenih loči po navpični, zoženi zenici, čokatosti in cik - cak vzorcu na hrbtu. Njegov bližnji sorodnik je laški gad, ki živi tudi v Sloveniji.
Navadni gad | ||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||
Vipera berus (Linnaeus, 1758) | ||||||||||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||||||||||
Seznam sinonimov[1]
|
Življenjski prostor
urediŽivi na vlažnih hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih.
Prehrana
urediHrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.
Podvrste
urediPodvrste[3] | Avtoriteta[3] | Ime | Razširjenost |
---|---|---|---|
V. b. berus | (Linnaeus, 1758) | Navadni evropski gad[2] | Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Francija, Danska, Nemčija, Avstrija, Švica, severna Italija, Belgija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Rusija, Slovenija, Mongolija, severozahodna Ljudska republika Kitajska (severni Šindžjang) |
V. b. bosniensis | Boettger, 1889 | Bosanski gad[4] | Balkanski polotok |
V. b. sachalinensis | Zarevskij, 1917 | Sahalinski gad[5] | Ruski Daljni vzhod (Amurska oblast, Primorski okraj, Habarovski okraj, Sahalin), Severna Koreja, severovzhodna Kitajska (Džilin) |
Navadni gad v Sloveniji
urediV Sloveniji navadni gad večinoma živi v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javorniku in Snežniku (bosanski gad). V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.
Sklici
uredi- ↑ McDiarmid RW, Campbell JA, Touré T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League. 511 pp. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).
- ↑ 2,0 2,1 Mallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003. True Vipers: Natural History and Toxinology of Old World Vipers. Krieger Publishing Company, Malabar, Florida. 359 pp. ISBN 0-89464-877-2.
- ↑ 3,0 3,1 »Vipera berus«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
- ↑ Steward JW. 1971. The Snakes of Europe. Cranbury, New Jersey: Associated University Press (Fairleigh Dickinson University Press). 238 pp. LCCCN 77-163307. ISBN 0-8386-1023-4.
- ↑ Mehrtens JM (1987). Living Snakes of the World in Color. New York: Sterling Publishers. ISBN 0-8069-6460-X.
Zunanje povezave
uredi- Vipera berus at Amphibians and Reptiles of Europe.
- Adder (Vipera berus) Arhivirano 2008-05-12 na Wayback Machine. na ARKive Arhivirano 2016-04-26 at Archive.is.
- Adder or Viper - Vipera berus na Reptiles and Amphibians of the UK.
- Vipera berus Arhivirano 2002-12-17 na Wayback Machine. na Club100.
- Viper berus - Adder Arhivirano 2006-10-16 na Wayback Machine. na First Nature.
- Adder (Vipera berus) Arhivirano 2007-06-29 na Wayback Machine. na Warwickshire Amphibian and Reptile Team Arhivirano 2007-06-03 na Wayback Machine..
- Vipera Berus bite na Swedish Orphan International.
- Adder, Vipera berus Arhivirano 2007-09-26 na Wayback Machine. na Reptiles & Amphibians of France Arhivirano 2007-08-08 na Wayback Machine..