Muskovit

prava sljuda, filosilikatni mineral; politipi: 1M, 2A, 2M2, 3T

Muskovit ali kalijeva sljuda,[4] tudi mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl2(AlSi3O10)(F,OH)2 ali (KF)2(Al2O3)3(SiO2)6(H2O). Ime je dobil po moskovskem steklu, ker se je včasih v Rusiji uporabljal za zasteklitev oken.

Muskovit
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati, podrazred filosilikati
Kemijska formulaKAl2[(OH,F)2|AlSi3O10]
Strunzova klasifikacija09.EC.15
Klasifikacija DANA71.02.02a.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina C 2/m
Osnovna celicaa = 5,19, b = 9,03,
c = 20,05, β = 95,5°,
Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa398,71 g/mol
BarvaBela, siva, srebrna
Kristalni habitListnat, sljudast, masiven
Kristalni sistemMonoklinski ali triklinski
DvojčičenjePogosto na [310], manj pogosto na {001}
RazkolnostPopolna na {001}
LomKrhek
ŽilavostElastičen
TrdotaVzporedno z {001}: 2 – 2,5,
pravokotno na {001}: do 4
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža2,76 – 3
Gostota2,77 - 2,88 g/cm3,
povprečna: 2,82 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,552 – 1,576,
nβ = 1,582 – 1,615,
nγ = 1,587 – 1,618
Dvolomnostδ = 0,035 - 0,042
PleohroizemŠibka, na obarvanih primerkih
Kot 2V2Vx = 30° - 47°
DisperzijaŠibka, r > v
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
Tališče~ 1320 °C
TopnostNetopen v HCl in H2SO4
Sklici[1][2][3]

Muskovit je eden od najpogostejših mineralov v magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamninah. Ima popolno razkolnost in se kolje v izredno tanke lističe, ki so pogosto zelo elastični. Kristali so lahko drobni ali izjemno veliki. V Nelloreju (Indija)[5] in Ontariju (Kanada) so našli plošče muskovita velikosti do 50 m2.

Fuksit in glavkofan
Muskovit z berilom morganitom iz Paproka, Afganistan (dimenzije: 5,9 × 4,8 × 3,4 cm)

Muskovit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Njegova trdota zporedno z ravnino [001] je 2 – 2,25, pravokotno na ravnino [001] pa 4. Lahko je prozoren ali prosojen, brezbarven, siv, rjav, zelen ali rumen, izjemoma tudi vijoličen ali rdeč. Je anizotropen in zelo dvolomen. Zelen s kromom bogat različek muskovita je fuksit (K(Al,Cr)3Si3O10(OH)2).

Muskuvit je najpogostejša sljuda, ki se pojavlja v granitih, pegmatitih, gnajsih in skrilavcih, in kot kontaktna metamorfna kamnina ali sekundarni mineral, ki je nastal iz topaza, ortoklaza, kianita in drugih mineralov. V pegmatitih se pogosto najdejo ogromne plošče, ki imajo veliko tržno vrednost. Muskovit je surovina za izdelavo ognjevarnih in izolacijskih materialov, oken na talilnih pečeh in v manjšem obsegu kot mazivo.

Sklici uredi

  1. Muscovite mineral information and data Mindat
  2. Muscovite Mineral Data Webmineral
  3. Handbook of Mineralgy
  4. Encyclopædia Britannica
  5. P. C. Rickwood (1981). »The largest crystals« (PDF). American Mineralogist. 66: 885–907.

Viri uredi

  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
  • Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
  • Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.

Glej tudi uredi