Kianit (iz grškega: κύανος [kianos] – temno moder) je značilno moder aluminijev silikatni mineral, ki se nahaja predvsem v metamorfnih pegmatitih bogatih z aluminijem in/ali sedimentnih kamninah. Kianit v metamorfnih kamninah na splošno kaže, da so bile obremenjene s tlaki preko 4000 barov. Pri nizkih tlakih in nizkih temperaturah je potencialno stabilen, vendar ga pri teh pogojih delovanje vode hitro pretvori v hidratiziran alumosilikat, na primer v muskovit, pirofilit ali kaolinit.

Kianit
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
pdrazred: otočni silikati (nezosilikati)
Kemijska formulaAl2SiO5 ali Al2O3•SiO2
Strunzova klasifikacija09.AF.15
Klasifikacija DANA52.02.02c.01
Kristalna simetrijaTriklinska pinakoidna 1,
prostorska skupina: P1
Osnovna celicaa = 7,1262(12)Å, b = 7,852(10) Å,
c = 5,5724(10) Å
α = 89,99(2)°, β = 101,11(2)°,
γ = 106,03(1)° Z = 4,
V = 293,46 Å3
Lastnosti
Molekulska masa162,05 g/mol
BarvaModra, zelena, bela, siva ali črna
Kristalni habitStolpičast, vlaknat, listnat
Kristalni sistemTriklinski
DvojčičenjePloščičasto na {100}
RazkolnostPopolna na [100], nepopolna na [010], kot med njima je 79°
LomRazcepljen
ŽilavostKrhek
TrdotaVzporedno z [001]: 5,5,
vzporedno z [100]: 6,5 - 7
SijajSteklast do bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
GostotaIzračunana: 3,67 g/cm3,
izmerjena: 3,53 – 3,65 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,712 – 1,718,
nβ = 1,720 – 1,725,
nγ = 1,727 – 1,734
Dvolomnostδ = 0,015 - 0,016
PleohroizemX: brezbarven,
Y: vijoličen-moder,
Z: kobaltovo moder
Kot 2VIzračunan: 84°,
izmerjen: 78° - 83°
DisperzijaŠibka, r > v
Ultravijolična fluorescencaNe
Diagnostične značilnostiPodolgovata oblika kristalov inazlična trdota na različnih razkolnih ravninah
PretvorbeMulit in steklast kremen
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
Druga imenaDisten, reticit, cianit
Domača imenaLojevčev turmalin, psevdoandaluzit

Kianit je poznan tudi kot disten, reticit in cianit, na Slovenskem pa kot lojevčev turmalin in psevdoandaluzit.[4]

Kianit pri temperaturah nad 1100 °C razpade v mulit in steklast kremen:

3(Al2O3•SiO2) → 3Al2O3•2SiO2 + SiO2,

pri čemer pride do povečanja volumna.[5]

Uporaba

uredi

Kianit se uporablja predvsem kot ognjeodporno gradivo in v proizvodnji keramike, vključno s porcelanom. Uporablja se tudi v elektronski industriji, kot električni izolator in brusilno sredstvo. Kianit se je uporabljel tudi za izdelavo nakita, vendar je uporaba omejena z njegovim anizotropizmom in popolno razkolnostjo. Kianit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je prišlo do metamorfizma kamnine.

Nahajališča v Sloveniji

uredi

V Sloveniji so kianit našli na Pohorju in v Savinjskih Alpah.[4]

Sklici

uredi
  1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/kyanite.pdf Handbook of Mineralogy
  2. http://www.mindat.org/min-2303.html MinDat
  3. http://webmineral.com/data/Kyanite.shtml Webmineral data
  4. 4,0 4,1 4,2 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
  5. Speyer, Robert (1993). Thermal Analysis of Materials. CRC Press. str. 166. ISBN 0824789636.