Herbersteini
Herbersteini so bili plemiška rodbina, ki je na Slovenskem bivala med 15. in 20. stoletjem. Na ozemlju današnje avstrijske zvezne dežele Štajerske so omenjani že v 12. stoletju.
Potem, ko je leta 1290 rodbina pridobila grad Herberstein, se je pričela imenovati po njem. Grad je ostal sedež rodbine več kot 700 let in je še vedno v lasti te družine. Istoimensko gospostvo je bilo eno največjih na Avstrijski Štajerski.
Leta 1537 so bili Herbersteini povzdignjeni v stan nemških državnih baronov. Leta 1644 je rod pridobil dedni naziv grofov v Avstriji, v nemške državne grofe pa so bili povzdignjeni leta 1710.
Po 2. svetovni vojni so se umaknili iz ozemlja Slovenije, kjer so sicer v različnih obdobjih imeli številna posestva in gradove.
Rodbina Herberstein je med drugimi posedovala gospostva in gradove:
- grad Herberstein na Avstrijski Štajerski (1200-
- dvorec Dornava, (1587-1667),
- grad Hrastovec (1481-1802, 1909-1945),
- grad Vipava (1487-1557),
- grad Rotenturn pri Gornji Radgoni (1717-1789),
- dvorec Betnava, (1587-1667),
- dvorec Ravno polje pri Ptuju (1907-1945),
- grad Vurberk, (1619-1715, 1907-1945),
- grad Viltuš, (1587-1635),
- dvorec Turnišče, (1626-1676),
- grad Lupoglav v Istri (1411-1525), itd.
Pomembni predstavniki rodbine
uredi- Žiga Krištof Herberstein, ljubljanski škof (1644 - 1716)
- Karel Janez grof Herberstein, ljubljanski škof (1719 - 1787)
- Siegmund Herberstein, (Sigismund oz. Žiga), diplomat (1486-1566).
Viri
uredi- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
