Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s ) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil. Najprej so imeli kvaternione za patološke, ker zanje ne velja zakon komutativnosti ab = ba, in so jih zato poskušali čim bolj nadomestiti z vektorji. Danes se jih uporablja na mnogih področjih teoretične in uporabne matematike. Kvaternione je vpeljal irski matematik, fizik in astronom sir William Rowan Hamilton leta 1843.

Definicija

uredi
· 1 i j k
1 1 i j k
i i −1 k j
j j k −1 i
k k j i −1

Kompleksna števila se dobi, če se realnim številom doda element i (imaginarno enoto), za katerega velja  , kvaternione pa, če se realnim številom doda elemente i, j in k, za katere veljajo naslednje zveze:

 

Splošna oblika kvaterniona je zapisana kot:

 

Pri tem so spremenljivke  ,  ,   in   realna števila.

Množica kvaternionov   je enakovredna štirirazsežnemu vektorskemu prostoru nad realnimi števili  . Množica   ima tri operacije: seštevanje ter skalarno in kvaternionsko množenje. Vsota dveh elementov množice   je vsota njenih elementov iz  . Podobno je zmnožek elementa iz   z realnim številom enak kot zmnožek v  . Da bi se definiral zmnožek dveh elementov v  , je treba določiti bazo v  . Elemente ta baze se običajno označuje z  . Vsak element iz   se lahko napiše kot linearna kombinacija baznih elementov v obliki  , kjer so   realna števila. Bazni element 1 je nevtralni element množice  .

Hamiltonov produkt

uredi

Naj sta dva kvaterniona   in   potem je njun Hamiltonov produkt   določen z zmnožkom baznih elementov in zakonom distributivnosti. To da naslednjo vrednost

 
 
 
 .

Skalarni in vektorski del kvaterniona

uredi

Kvaternion oblike   (a je realno število), se imenuje realni del kvaterniona. Kvaternion, ki ima obliko   (b, c in d so realna števila), se imenuje čisti imaginarni kvaternion. Če je   kvaternion, se potem imenuje   skalarni del kvaterniona in   se imenuje vektorski del. Čeprav je vsak kvaternion vektor v štirirazsežnem vektorskem prostoru, se lahko definira vektor kot čisti imaginarni kvaternion. S tem postane vektor isto kot element vektorskega prostora  .

Hamilton je imenoval imaginarne kvaternione kot prave kvaternione [1][2], realna števila pa so bila zanj skalarni kvaternioni.

Konjugirana ter obratna vrednost, norma in enotski kvaternion

uredi

Konjugirana vrednost

uredi

Konjugirana vrednost kvaterniona se določi podobno kot se določi konjugirana vrednost kompleksnega števila. Kadar je kvaternion enak   je njegova vrednost enaka  . Označuje se jo kot   ali  . Konjugacija je involucija, kar pomeni, da se pri dvakratni konjugaciji dobi prvotni element. Konjugacija produkta je produkt konjugiranih vrednosti v obratnem vrstnem redu. To je:

 .

Konjugirana vrednost kvaterniona se lahko prikaže kot kombinacija množenja in seštevanja:

 .

Obratna vrednost

uredi

Obratno vrednost kvaterniona se lahko določi s pomočjo konjugirane vrednosti in norme:

 

Norma kvaterniona

uredi

Norma kvaterniona je kvadratni koren iz zmnožka kvaterniona z njegovo konjugirano vrednostjo. Normo kvaterniona   kot se običajno označuje s  . Hamilton je to vrednost imenoval tenzor kvaterniona q, kar pa ni v skladu z modernim načinom uporabe izraza tenzor. Norma kvaterniona je:

 .

Velja tudi:

 

Norma je multiplikativna, kar pomeni, da je:

 .

S pomočjo norme se lahko določi tudi razdaljo   med kvaternionoma   in  , ki je norma njune razlike:

 .

To pa pomeni, da je   metrični prostor.

Enotski kvaternion

uredi

Enotski kvaternion je kvaternion z normo 1. Dobi se ga iz:

 .

Z   se je označil enotski kvaternion, ki se imenuje tudi versor kvaterniona  .

Sklici

uredi
  1. Hamilton, Sir William Rowan (1866). Hamilton Elements of Quaternions article 285. str. 310].
  2. Hardy Elements of quaternions. library.cornell.edu. str. 65.

Zunanje povezave

uredi