Krmin (italijansko oz. furlansko Cormons, nemško Kremau) je naselje in občina z okoli 7.200 prebivalci v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Krmin

Cormons
Città di Cormons
Glavni trg
Glavni trg
Krmin se nahaja v Italija
Krmin
Krmin
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°57′N 13°28′E / 45.950°N 13.467°E / 45.950; 13.467
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaGorica
FrazioniAngoris, Bornjan, Bračan, Jasih, Sveti Rok pri Bračanu, Novaje, Castelletto, Plešivo, Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
Upravljanje
 • ŽupanRoberto Felcaro (desna sredina)
Površina
 • Skupno34,6 km2
Nadm. višina
56 m
Prebivalstvo
 (junij 2017)
 • Skupno7.366
 • Gostota210 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
34071
Klicna koda0481
Zavetniksveti Adalbert
Dan23. april
Spletna stranwww.comune.cormons.go.it

Geografija

uredi

Krmin leži pod 274 mnm visoko Krminsko goro na severu Goriškega krasa. Občina, ki ima površino 34,6 km², šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob cesti in ob železnici Gorica - Videm. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7 % prebivalstva).

Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in zaselke Angoris, Bornjan (Borgnano), Bračan (Brazzano), Ceglo (Zegla, maloobmejni prehod), Fornaci, Jasih (Giassico), Monticello di Cormons, Novaje (Novali), Plešivo (Plessiva, maloobmejni prehod), Povia, Roncada in Sveti Rok pri Bračanu (San Rocco di Brazzano).

Zgodovina

uredi

Arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v prazgodovini in rimski dobi. Trdnjava na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli Obri, je bila del v Langobardskega limesa, ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).

Leta 980 je cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. Krmin podaril langobardskemu kralju Rodoaldu, in je kasneje prešel na oglejske patriarhe. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in goriškimi grofi, ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki beneški okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili goriški grofje.[1] Leta 1500, po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta je Krmin postal del Avstrijske monarhije, razen kratkih obdobij okupacije Beneške republike (1508 - 1509) ter Napoleonove Francije. Kasneje je bil del Avstro-Ogrske, vse do konca prve svetovne vojne, po njej pa je bil priključen Italiji.

Znamenitosti

uredi

Grad na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta 1618 dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. Romarska cerkev Marije Pomočnice na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v beneškem manierističnem slogu; tudi na glavnem oltarju iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne renesanse.

V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del srednjeveškega obzidja. Na mestu starejše cerkve v letih 1736 do 1770 zgradili župnijsko cerkev sv. Adalberta v obliki poznobaročne dvoranske stavbe.

Etnična sestava prebivalstva

uredi

Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4 % prebivalcev v Občini Krmin opredelilo, da so Slovenci.[2]


Demografski razvoj

uredi

Znane osebnosti

uredi

Sklici

uredi
  1. Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972)
  2. Thomas, Lee; Lokar A. (1977) Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy, Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.
  • Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
  • Brecelj, Marijan (1983). Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom. Mohorjeva družba Celje. COBISS 21146112.

Zunanje povezave

uredi