Odpre glavni meni

Pepin kraški vrt

Pepin kraški vrt

Pepin kraški vrt in Pepina zgodba sta kraška vrtova v Dutovljah na Krasu, ki prikazujeta elemente matičnega krasa kot edinstvenega primera kulturne krajine.

Opis vrtovUredi

Pepin kraški vrt prikazuje življenje ljudi na Krasu včasih, elemente kraške domačije ter tipične kraške rastline in njihovo uporabo. Vrt je zasnovan s tradicionalnimi materiali in z rastlinami, ki so značilne za kraško krajino. S specifično arhitekturno strukturo prikazuje način življenja ljudi na Krasu.

 
Pepina zgodba

Pepina zgodba govori o življenju pastirjev na Krasu in prikazuje pastirsko hiško, suho gradnjo in rastlinstvo kraške gmajne. Vrt odseva arhitekturni, sociološki in rastlinski vidik.

Vrtova sta postavljena na Bunčetovi domačiji, v vasi Dutovlje (lokacija: 45°45′22″N 13°49′55″E / 45.756042°N 13.831956°E / 45.756042; 13.831956).

NagradeUredi

 
Pepin vrt v Londonu

Pepin kraški vrtUredi

Pepin kraški vrt je na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show, ki je potekala od 7. do 12. julija 2009 v Londonu, dobil Zlato medaljo za najboljši vrt v kategoriji malih vrtov.[1]

Pepina zgodbaUredi

Vrt Pepina zgodba je na hortikulturni razstavi RHS Chelsea Flower Show, ki je potekala od 22 do 26. maja 2012 v Londonu, prejel Pozlačeno medaljo v kategoriji rokodelskih vrtov.[2]

Oba vrtova je zasnoval in izvedel Borut Benedejčič.[3]

Vpliv kraške krajine na življenje KraševcevUredi

Kraška kulturna krajina ima izjemno biotsko pestrost. Kraška planota leži na stičišču sredozemskega in celinskega podnebja, kar povzroča deževne pomladi, vroča in suha poletja ter vetrovne zime. Zaradi teh razmer je na Krasu značilen močan, mrzel veter – burja.

Prebivalci Krasa so preoblikovali krajino s pobiranjem kamenja in postavljanjem suhih zidov okoli svojih parcel. Tako so ustvarili obdelovalno in pašno površino. Vaški ljudje so bili po večini kmetje, gospodarji pa vinogradniki in vinarji. V kamniti kleti, skopani v skalo pod hišo, vinarji še danes hranijo avtohtono rdeče vino – teran. V preteklosti so na kmetijah družine običajno posedovale kravo, nekaj ovc in prašiča ter nekaj kokoši. Pridelali so dovolj za preživetje, ostalo pa prodali, da so lahko kupili blago, ki ga niso pridelali na kmetiji. Burja je pomagala sušiti meso – pršut. Ljudje so si med seboj pomagali pri opravilih in sodelovali kot velika družina. Mnogi možje so delali v kamnolomih.[4]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "RHS Awards announced: Best Hampton Court Palace Flower Show" (angleščina). 
  2. "SUCCESS OF SLOVENIAN DESIGNERS AT THE CHELSEA FLOWER SHOW 2012". www.london.embassy.si (angleščina). 
  3. "Naš kraški vrt je najlepši na svetu". Slovenske novice. 22. 1. 2012. 
  4. Tanja Godnič. Pepin kraški vrt in Pepina zgodba. Zavod Štip, Sežana 2018.

Zunanje povezaveUredi