Devin Nabrežina

občina v Italiji

Devin - Nabrežina (italijansko Duino-Aurisina, nemško Tybein-Nabreschin, furlansko Duìn-Nabresine) je občina, ki je poimenovana po dveh večjih naseljih, Devinu in Nabrežini. Nahaja se v Italiji ob Tržaškem zalivu med občinama Doberdob in Tržič (na severo-zahodu) ter Občino Trst (na jugo-vzhodu).

Devin - Nabrežina

Duino-Aurisina
Comune di Duino-Aurisina / Občina Devin - Nabrežina
Grb Devin - Nabrežina
Grb
Devin - Nabrežina se nahaja v Italija
Devin - Nabrežina
Devin - Nabrežina
Geografski položaj v Italiji
45°46′13.336″N 13°38′55.061″E / 45.77037111°N 13.64862806°E / 45.77037111; 13.64862806
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaTrst
FrazioniNabrežina Križ
Cerovlje,
Devin,
Mavhinje,
Medjevas,
Prečnik,
Praprot,
Štivan,
Šempolaj,
Sesljan,
Slivno,
Trnovca,
Ribiško naselje,
Vižovlje
Upravljanje
 • ŽupanIgor Gabrovec (levo-sredinska koalicija[1])
Površina
 • Skupno45,17 km2
Nadm. višina
144 m
Prebivalstvo
 (31. maj 2007)
 • Skupno8.733
 • Gostota190 preb./km2
DemonimDevinčani (it. duinati),
Nabrežinci (it. aurisiniani)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
34011
Klicna koda040
ZavetnikSveti Rok
Dan16. avgust
Spletna stranwww.comune.duino-aurisina.ts.it

Prebivalstvo

uredi

Na podlagi podatkov ljudskega štetja leta 1910, ko so naselja občine še pripadala Avstro-ogrskemu cesarstvu je bilo 90 % prebivalstva slovenske narodnosti.[2] Po razpadu Avstro-Ogrske in posledični priključitvi občinskega ozemlja Italijanski kraljevini so se na ozemlje začeli priseljevati italijani. Delež italijanskega prebivalstva se je posebno povečal po drugi svetovni vojni, ko so italijanske oblasti zgradile naselje pri Sesljanu (Borgo San Mauro) in naselje v Ribiškem naselju (Borgo San Marco), v katerih se je naselilo približno 2900 italijanskih beguncev, ki so zapustili Istro, po njeni dokončni priključitvi Jugoslaviji.[3] Od takrat sestavljajo večino prebivalstva občani italijanske narodnosti, kot to potrjuje ljudsko štetje leta 1971:

Narodnostna pripadnost občanov devinsko-nabrežinske občine
(leta 1971)
Italijani (4.713)
  
62.5%
Slovenci (2.829)
  
37.5%

Italijanska država jamči prebivalcem slovenske narodnosti obvezno šolstvo in možnost občevanja z javnimi ustanovami v slovenskem jeziku.

Šolstvo

uredi
 
Napisi ob vhodu v stavbo, v kateri delujeta osnovna šola s slovenskim učnim jezikom in osnovna šola z italijanskim učnim jezikom

Prva šola s slovenskim učnim jezikom je bila ljudska šola v Nabrežini, ki je bila ustanovljena leta 1827. Sledile so ji šola v Mavhinjah (1854), v Šempolaju in v Devinu (1864), v Sesljanu (1907) in v Medjevasi (1908); v njih so najprej poučevali cerkovniki, v sedemdesetih letih 19. stoletja, pa so nastopili službo pravi učitelji. Prvo ljudsko šolo v italijanskem jeziku je ustanovilo združenje Lega Nazionale v Devinu leta 1899, v kateri je bilo vpisanih 88 učencev. Leta 2005 so v občini delovali 4 vrtci, 4 osnovne šole in ena nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom ter 4 vrtci, 4 osnovne šole in ena nižja srednja šola z italijanskim učnim jezikom, ki jih je obiskovalo skupno 769 učencev.

Naselja v občini

uredi

Občina Devin - Nabrežina ima 14 naselij poleg Nabrežine, kjer ima sedež občina:

  1. Nabrežina (Aurisina)
    1. Nabrežina Kamnolomi (Aurisina Cave)
    2. Nabrežina Postaja (Aurisina Stazione)
  2. Nabrežina Križ (Aurisina Santa Croce)
  3. Cerovlje (Ceroglie)
  4. Devin (Duino)
  5. Mavhinje (Malchina)
  6. Medjevas (Medeazza)
  7. Prečnik (Precenico)
  8. Praprot (Prepotto)
  9. Štivan (San Giovanni di Duino)
  10. Šempolaj (San Pelagio)
  11. Sesljan (Sistiana)
    1. Naselje sv. Mavra (Borgo San Mauro)
  12. Slivno (Slivia)
  13. Trnovca (Ternova)
  14. Ribiško naselje (Villaggio del Pescatore)
  15. Vižovlje (Visogliano)

Demografski razvoj

uredi

Znane osebnosti

uredi
 
Igo Gruden
 
Alojz Rebula

V občini Devin Nabrežina so bile rojene oziroma so v njej delovale ali v njej še delujejo sledeče znane osebnosti:

  • Alasia da Sommaripa (* 1578, Sommariva, † 1626, Rim), menih, zgodovinar in filolog, ki je na začeku 17. stoletja v samostanu pri Devinskem gradu napisal «Vocabolario Italiano e Schiavo» to prvi dvojezični, samo italijansko-slovenski slovar (izdan leta 1607 v Vidmu);
  • Rainer Maria Rilke (* 1875, Praga, † 1926, Montreux), pomembni nemški pesnik, ki je, kot gost devinske graščakinje Marie Turn und Taxis (r. Hohenlohe) med oktobrom 1911 in majem 1912, tu dobil navdih za svoje znamenite »Devinske elegije«;

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. Združena ekipa, Demokratska stranka, Komunistična prenova, Zeleni za Zaliv.
  2. The Italo-Yugoslav Boundary, MOODY p.147; Atlante storico dell’Adriatico orientale, Boris Gombač, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8 Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, AA.VV., Ed. ZTT Trst, Trst 1990
  3. Esuli a Trieste, Sandi Volk, Edizioni Kappa Vu, Udine 2004
  • Bufon, Milan; Kalc, Aleksej Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990, (COBISS)

Zunanje povezave

uredi