Komenda
Komenda je središčno naselje v Občini Komenda.
Komenda | |
|---|---|
 | |
  Komenda Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°12′26.2″N 14°32′20.55″E / 46.207278°N 14.5390417°EKoordinati: 46°12′26.2″N 14°32′20.55″E / 46.207278°N 14.5390417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Komenda |
| Površina | |
| • Skupno | 2,40 km2 |
| Nadm. višina | 346,8 m |
| Prebivalstvo (1 januar 2020)[1] | |
| • Skupno | 912 |
| • Gostota | 380 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1218 Komenda |
| Zemljevidi | |
Komenda je razpotegnjeno naselje ob lokalni cesti, severno od glavne ceste Kranj - Mengeš. Vas je staro cerkveno središče, saj je prvotna cerkev Sv. Petra, župnijska cerkev prafare in župnije Komenda, prvič omenjena že 1147. Novo baročno so zgradili 1727, po potresu 1895 pa obnovili in povečali. Oltar in prižnica spadata med najlepše v Sloveniji.
Izvor krajevnega imena Uredi
Občnoimenski pomen besede komênda je posest viteškega reda. Komênda je bila najmanjša upravna enota, oziroma posestvo viteškega reda. Občno ime komênda je verjetno preko nemške Kommende prevzeto iz srednjeveškolatinske besede commenda v pomenu poverjena, zaupana posest; oskrbništvo, namestništvo. V tem kraju so od leta 1223 do 1872 živeli in imeli posest malteški vitezi. [2] V kraju je bil sedež prafare sv. Petra in njen župnik se omenja kot priča v nekih arhivskih zapisih za Vetrinj že v letih 1147 in 1154. Leta 1296 se omenja hospital v kraju, morda gre za hospital omenjenega malteškega reda. Leta 1403 je za dve desetini rečeno, da je ena v Mostah, druga na Križu pri Komendi, obe pa v »šentpeterski fari johanitskega (malteškega) reda v bližini Kamnika«. Takrat se prvič omenja johanitski oziroma malteški red v tem kraju. Po njegovih upravnikih, imenovanih komendatorji, je kraj dobil kasneje tudi svoje ime, vendar se to ime v srednjem veku še ni uporabljalo.[3]
Komenda in konjeništvo Uredi
Kamnito gotsko znamenje ob spodnjem robu pokopališča je iz 1510, krasi ga grb malteškega reda, ki se je v Komendi naselil konec 13.stoletja. Malteški viteški red je v Komendi in okolici pospeševal konjerejo. Konjske dirke imajo tu tradicijo še iz Valvasorjevih časov. Ta tradicija se je ohranila s konjeniškim klubom in hipodromom vse do danes.
Pomembne osebnosti Uredi
- Anton Breznik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisec gospodarskih pratik
- Josip Čerin, slovenski glasbenik, dirigent in muzikolog
- Peter Pavel Glavar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, gospodarstvenik in mecen
- Vlatka Oršanić, slovenska sopranistka
- Ivan Selan, slovenski kartograf samouk in izdelovalec reliefov
- France Pibernik, slovenski pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar
- Tadej Pogačar, slovenski kolesar
- Anton Remic, pravnik, dvorni odvetnik
- Ivan Sivec, slovenski pisatelj, publicist in popotnik
- Marjan Šubelj, slovenski slikar
- Ivo Zorman, slovenski pisatelj in urednik
- Agata Zupin, slovenska atletinja
- Angelca Žerovnik, slovenska defektologinja in specialna pedagoginja, političarka, pisateljica
- Marko Žerovnik, slovenski geograf in kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik
Galerija Uredi
-
Hipodrom in cerkev
-
Hiša Petra Pavla Glavarja
-
Pokopališče s križem Malteškega viteškega reda
-
Šmidova graščina
-
.jpg)
Sklici Uredi
- ↑ »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
- ↑ Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985
Viri Uredi
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi Uredi
Zunanje povezave Uredi
