Wikipedija

Muzej

ustanova, ki hrani predmete znanstvenega, umetniškega, kulturnega ali zgodovinskega pomena

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine. Muzeji torej predmete zbirajo, urejajo, hranijo in strokovno obdelujejo z namenom, da jih proučijo, raztolmačijo, povežejo s sodobnostjo in razstavijo. Bistvo sodobnega muzeja je v tem, da razstavljene predmete čim bolj približa obiskovalcem.

Ime muzej izvira iz klasične grščine mouseion - 'sedež' in 'svetišče muz'.

Muzej lahko ustanovi vsak, bistveno je, da zagotovi osnovne pogoje za delovanje ustanove, osebje, prostore in dolgoročno finansiranje. Muzeje tako ustanavljajo države, pokrajine, občine, mesta, podjetja, društva in zasebniki.

Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.
Muzej Ermitaž, Zimski dvorec v Sankt Peterburgu.
Britanski muzej v Londonu
Muzej Louvre v Parizu.

Zgodovina muzejevUredi

Zgodnji muzeji so se začeli kot zasebne zbirke bogatih posameznikov, družin ali umetniških ustanov ter redkih ali radovednih naravnih predmetov in artefaktov. Ti so bili pogosto razstavljeni v tako imenovanih sobah za čudeže ali omarah radovednežev. Eden najstarejših muzejev, ki jih poznamo, je muzej Ennigaldi-Nanna, ki ga je zgradila princesa Ennigaldi na koncu novobabilonskega cesarstva. Muzej sega v okoli 530 pred našim štetjem in je vseboval artefakte iz prejšnjih mezopotamskih civilizacij. Zlasti je bila na tem mestu najdena glinena tablica, napisana v treh jezikih, ki navaja zgodovino in odkritje muzejskega predmeta.[1][2]

Javni dostop do teh muzejev je bil pogosto mogoč za 'ugledne', zlasti do zasebnih umetniških zbirk, vendar po želji lastnika in njegovega osebja. Eden od načinov, da so elitni moški v tem obdobju pridobili višji družbeni status v svetu elit, je bil, da so postali zbiratelji teh redkih predmetov in jih prikazovali. Številni predmeti v teh zbirkah so bili nova odkritja in ti zbiratelji ali naravoslovci, saj so se mnogi od teh ljudi zanimali za naravoslovne vede, so jih radi pridobili. S postavitvijo svojih zbirk v muzej in na ogled niso samo pokazali svojih fantastičnih najdb, ampak so muzej uporabili tudi kot način za razvrščanje in »upravljanje empiričnega gradiva, razširjanje starodavnih besedil, povečanje potovanj, potovanja zaradi odkritij in nastale so bolj sistematične oblike komunikacije in izmenjave«[3].

Eden od teh naravoslovcev in zbirateljev je bil Ulisse Aldrovandi, čigar politika zbiranja čim več predmetov in dejstev o njih je 'enciklopedične' narave, ki spominja na Plinija, rimskega filozofa in naravoslovca[4]. Ideja je bila porabiti in zbrati čim več znanja in prikazovati vse, kar so zbrali in vse, kar so znali. Sčasoma se je muzejska filozofija spremenila in enciklopedične informacije, ki so jih tako zbrali Aldrovandi in njegovi somišljeniki, so bile zavržene, pa tudi »muzeji, ki so vsebovali to znanje«. Strokovnjaki iz 18. stoletja, iz obdobja razsvetljenstva so svoje ideje o muzeju doživljali kot nadrejene in svoje naravoslovne muzeje utemeljili na »organizaciji in taksonomiji«, namesto da bi v slogu Aldrovandija prikazali vse v kakršnem koli vrstnem redu.[5]

Medtem ko so se nekateri najstarejši javni muzeji na svetu v renesansi odprli v Italiji, se je večina teh pomembnih muzejev na svetu odprla v 18. stoletju:

  • Kapitolski muzeji, najstarejša javna umetniška zbirka na svetu, se je začela leta 1471, ko je papež Sikst IV. prebivalcem Rima podaril skupino pomembnih starodavnih skulptur.
  • Vatikanski muzeji, drugi najstarejši muzej na svetu, izvirajo iz javno razstavljene kiparske zbirke, ki jo je leta 1506 začel papež Julij II.
  • Grad Ambras (Schloss Ambras Innsbruck), Avstrija, ni najstarejša umetniška zbirka, vendar je najstarejša zbirka, ki jo je še mogoče najti v tisti zgradbi, ki je bila ustvarjena posebej za njen muzejski namen (1572–1583, dopolnilo 1589): Grad Ambras je najstarejši muzej na svetu v več pogledih: najstarejši par originalne zgradbe in začetne zbirke; najstarejša ohranjena zbirka v zgodovini muzeja po sistematičnem konceptu; ima poleg orožarne - edino renesančno Kunstkammer, ki se je ohranila na prvotni lokaciji. Verjetno je bil imenovan "muzej" že okoli leta 1580
  • Royal Armories v Tower of London je najstarejši muzej v Združenem kraljestvu. Za javnost se je odprl leta 1660, čeprav so leta 1592 občasno prikazovali privilegiranim obiskovalcem ogled orožarne. Muzej ima danes tri lokacije, vključno z novim sedežem v Leedsu.[6]
  • Muzej Kircherianum je odprl okoli leta 1660 jezuit Athanasius Kircher v Rimskem kolidžu, kjer je bilo razstavljenih več njegovih avtomatov in očal, na primer njegova znamenita sončna ura.
  • Rumphius je leta 1662 zgradil botanični muzej v Ambonu, s čimer je postal najstarejši zabeleženi muzej v Indoneziji. Od njega no ostalo nič, razen knjig, ki jih je napisal sam in ki so zdaj v knjižnici Narodnega muzeja. Naslednik je bilo Društvo za umetnost in znanost Batavia, ustanovljeno 24. aprila 1778. Zgradilo je muzej in knjižnico, igralo pomembno vlogo pri raziskovanju in zbralo veliko gradiva o naravni zgodovini in kulturi Indonezije.[7]
  • Amerbach Cabinet, prvotno zasebna zbirka, je leta 1661 kupila univerza in mesto Basel, leta 1671 pa je bil odprt za javnost.
  • Musée des Beaux-Arts et d'archéologie v Besançonu je bil ustanovljen leta 1694, potem ko je opat Jean-Baptiste Boisot dal osebno zbirko benediktincem v mestu, da bi vsak dan dva tedna ustvarjali muzej, odprt za javnost.[8]
  • Kunstkamera v Sankt Peterburgu je bila ustanovljena leta 1717 v dvorani Kikin in je bila uradno odprta za javnost leta 1727 v stavbi stare akademije znanosti v Sankt Peterburgu
  • Britanski muzej v Londonu, ustanovljen je bil leta 1753 in odprt za javnost leta 1759. [22] Osebna zbirka sira Hansa Sloana je bila prvi temelj zbirke Britanskega muzeja.
  • Galerija Uffizi v Firencah, to umetniško zbirko je v 15. stoletju začel Cosimo I. Medičejski, ki so jo razširili njegovi potomci, leta 1743 pa je ljudem Toskane in vsem narodom zavestno dodal zadnji dedič Medičejcev. Palačo Uffizi (zgrajena 1560-1581) je zasnoval renesančni slikar in arhitekt Giorgio Vasari. Zgornja nadstropja so bila spremenjena v galerijski prostor, odprta za obiskovalce na zahtevo, nato pa jih je kot muzej leta 1769 odprl veliki vojvoda Peter Leopold.[9][10]
  • Muzej zgodovine Rige in plovbe je najstarejši v Latviji in na celotnem Baltiku ter eden najstarejših v Evropi. Leta 1773 ga je ustanovil in javnosti odprl riški mestni svet kot muzej Himsel. Bogata in raznolika zbirka muzeja izvira iz umetnostne in naravoslovne zbirke Nikolaja von Himsela (1729–1764), riškega zdravnika. Danes zbirke Muzeja zgodovine Rige in plovbe štejejo več kot 500 000 predmetov, sistematiziranih v približno 80 zbirkah.
  • Ermitaž je leta 1764 ustanovila Katarina Velika in je bil odprt za javnost od leta 1852.
  • Muzej Prado v Madridu je leta 1785 ustanovil Karel III., prvotno je bil kabinet naravoslovja. Pozneje so stavbo preuredili v nov kraljevi muzej slik in kipov, odprt za javnost leta 1819, z namenom prikazati umetniška dela španske krone. Danes z bližnjim muzejem Thyssen-Bornemisza in muzejem Museo Reina Sofía tvori tako imenovani zlati trikotnik umetnosti.
  • Palača Belvedere habsburških monarhov na Dunaju so leta 1781 odprli z umetniško zbirko.[11]
  • Muzej Teylers v Haarlemu (Nizozemska) ustanovljen leta 1778 in je najstarejši nizozemski muzej.
  • Muzej Louvre v Parizu (Francija), tudi nekdanja kraljeva palača, je bil odprt za javnost leta 1793
  • Brukenthalov narodni muzej, postavljen konec 18. stoletja v Sibiuju v Transilvaniji, Romunija, je bil nameščen v palači Samuela von Brukenthala - ki je bil habsburški guverner Transilvanije in je ustanovil svoje prve zbirke okoli leta 1790. Zbirke so bile uradno odprte javnosti leta 1817, s čimer je postal najstarejša tovrstna ustanova v Romuniji.
  • Muzej Ameriškega filozofskega društva v Filadelfiji je iz leta 1743[12], in je najstarejši muzej v ZDA.
  • Muzej v Charlestonu je bil ustanovljen leta 1773, s čimer je postal prvi muzej na jugu ZDA. Za javnost je bil odprt šele leta 1824.[13]

• Charles Willson Peale je leta 1786 ustanovil prvi ameriški javni muzej v dvorani neodvisnosti Filadelfije. Zaprl ga je do 1840-ih.[14] • Indijski muzej v Kalkuti, ustanovljen leta 1814, je najstarejši muzej v Indiji. Ima zbirko 102.646 artefaktov.[15]

Delitev muzejevUredi

Muzeji se lahko razlikujejo glede na velikost, od velikih institucij, ki zajemajo številne kategorije, do zelo majhnih institucij, ki se osredotočajo na določene teme, kot so določena lokacija, opazna oseba ali določeno časovno obdobje. Muzeje lahko razvrstimo tudi v večje skupine glede na vrsto zbirk, ki jih prikazujejo, in vključujejo: likovno umetnost, uporabno umetnost, obrt, arheologijo, antropologijo in etnologijo, biografijo, zgodovino, kulturno zgodovino, znanost, tehnologijo, otroške muzeje, naravoslovje, botanični in zoološki vrtovi. V teh kategorijah se mnogi muzeji še bolj specializirajo, npr. muzeji moderne umetnosti, ljudske umetnosti, krajevne zgodovine, vojaške zgodovine, letalske zgodovine, filatelije, kmetijstva ali geologije. Druga vrsta muzeja je enciklopedični muzej. Enciklopedični muzeji so po navadi imenovani univerzalni muzej in imajo zbirke, ki so reprezentativne za svet in običajno vključujejo umetnost, znanost, zgodovino in kulturno zgodovino. Velikost muzejske zbirke običajno določa velikost muzeja, medtem ko njegova zbirka odraža vrsto muzeja. Mnogi muzeji običajno prikazujejo stalno zbirko pomembnih izbranih predmetov na svojem območju specializacije in lahko občasno prikazujejo posebne zbirke.

Včasih je koristno razlikovati med diahronskimi in sinhronskimi muzeji. Po mnenju profesorja z univerze na Floridi Eric Kilgermana: »Medtem ko je muzej, v katerem se posamezna pripoved odvija v svojih dvoranah, diahronski, se tisti muzeji, ki omejujejo njihov prostor na eno samo izkušnjo, imenujejo sinhronski.«[16]

Muzeje delimo z ozirom na prikazane eksponate na:

Glede na območje delovanja muzeje delimo na:

  • narodni muzej,
  • pokrajinski muzej,
  • mestni muzeji,
  • vaški muzeji.

Študij muzealstvaUredi

Muzealstvo se izvaja v svetu na različne načine, vendar je v razvitih državah cenjen poklic ter imajo tam študij dobro organiziran tudi na višjih in visokih šolah raznih fakultet, vse do diplomske stopnje in doktorata. Na Slovenskem tega še ni, zato se študij izvaja v okviru drugih predmetov kot so arheologija, zgodovina, zgodovina umetnosti, arhitektura, itd. Muzealstvo se tako na Slovenskem ne priznava kot poklic. Najbolj razvite države v muzealstvu so v Evropi Anglija, Nizozemska, Nemčija, najslabše razvite pa vse bivše socialistične države, razen Češke. Muzealstvo zahteva interdisciplinarnost, ker gre za znanja iz raznih področij družboslovja, tehnologije, gradbeništva in umetnosti. Dobro izšolani muzealci so nujni za pravilno vodenje muzejev, kateri so razmeroma drage ustanove. Londonski muzealci so npr. izračunali da stane vzdrževanje eksponata kot je svinčnik z vso evidenco, varovanjem, čiščenjem, birokracijo, muzej v Londonu 20 funtov letno. Zato bi morale manj bogate države razmisliti, kako bodo vzdrževale muzeje in narodno bogastvo. Veliko bolj bi morale podpirati tudi ljubiteljske zbiralce, kateri ustvarjajo zbirke z manj režije in jim nuditi strokovno in moralno podporo, včasih pa jih oprostiti tudi davka za kakšen objekt.

Muzeji se delijo na splošne in specialistične (ukvarjajo se z točno določenim delom zgodovine).

Znameniti muzejiUredi

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. ↑ Wilkens, Alasdair (25. maj 2011). »The story behind the world's oldest museum, built by a Babylonian princess 2,500 years ago«. io9. Pridobljeno 31. marca 2018.
  2. ↑ Manssour, Y. M.; El-Daly, H. M.; Morsi, N. K. »The Historical Evolution of Museums Architecture«. N/A: 2.
  3. ↑ Paula Findlen, Possessing Nature: Museums, Collecting, and Scientific Culture in Early Modern Italy (Berkeley, California: University of California Press, 1994),3.
  4. ↑ Paula Findlen, Possessing Nature: Museums, Collecting, and Scientific Culture in Early Modern Italy (Berkeley, California: University of California Press, 1994),62.
  5. ↑ Paula Findlen, Possessing Nature: Museums, Collecting, and Scientific Culture in Early Modern Italy (Berkeley, California: University of California Press, 1994),393–397.
  6. ↑ »Royal Armouries Museum«. Royalarmouries.org. 29. december 1940. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2011. Pridobljeno 6. januarja 2011.
  7. ↑ Cultural Policy in Indonesia (PDF). Paris: UNESCO. 1973. str. 29–33. Pridobljeno 17. februarja 2013.
  8. ↑ »Une très ancienne collection« (v francoščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2009. Pridobljeno 15. oktobra 2009.
  9. ↑ »History: The Uffizi«. Uffizi.it. Arhivirano iz spletišča dne 14. septembra 2018.
  10. ↑ Encyclopædia Britannica Online, s. v. "Uffizi Gallery," accessed 3 April 2014, http://www.britannica.com/EBchecked/topic/612578/Uffizi-Gallery.
  11. ↑ »History of Collections«. The Belvedere. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2013.
  12. ↑ »Visit the Museum«. American Philosophical Society.
  13. ↑ »Charleston Museum«. Pridobljeno 4. junija 2015.
  14. ↑ Hansen, Liane (13. julij 2008). »Philadelphia Museum Shaped Early American Culture«. NPR.
  15. ↑ Comptroller & Auditor General of India report No. 4 of 2005 (Civil) of Chapter III: Ministry of Culture, p: 31
  16. ↑ Kilgerman, Eric. Sites of the Uncanny: Paul Celan, Specularity and the Visual Arts, p. 255 (2007).

Zunanje povezaveUredi

 
Poglejte si besedo muzej ali Muzej v Wikislovarju, prostem slovarju.
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Muzej
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Muzej&oldid=5781827«