Sanidin
Sanidin je visokotemperaturna oblika kalijevega glinenca s kemijsko formulo (K,Na)(Si,Al)4O8, ki spada med paličaste alumosilikate. Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.[1] Pri nižjih temperaturah je obstojen njegov monoklinski polimorf ortoklaz, pri še nižjih temperturah pa triklinski polimorf mikroklin. Najpogosteje se pojavlja v felzičnih vulkanskih kamninah, na primer v obsidijanu, riolitu in trahitu.
| Sanidin | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. skupina – Silikati, podrazred: paličasti silikati (tektosilikati), skupina: glinenci |
| Kemijska formula | (K,Na)(Si,Al)4O8 |
| Strunzova klasifikacija | 09.FA.30 |
| Klasifikacija DANA | 76.01.01.02 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m |
| Osnovna celica | a = 8,562 Å, b = 12,996 Å, c = 7,193 Å, Z = 4, β = 116,016°, V = 719.28 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 274,30 g/mol |
| Barva | Brezbarvna do bela, siva, rumankasto bela, rdečkasto bela |
| Kristalni habit | Ploščati, včasih tudi igličasti kristali |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Karlovarsko, redko tudi bavensko in manebaško |
| Razkolnost | Popolna na {001}, dobra na {010} |
| Lom | Neraven |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 6 |
| Sijaj | Steklast, na razkolih bisern |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 2,56 - 2,62 g/cm3, izračunana: 2,56 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,518 – 1,525, nβ = 1,523 – 1,530, nγ = 1,525 – 1,531 |
| Dvolomnost | δ = 0,006 - 0,007 |
| Pleohroizem | Brezbarven |
| Kot 2V | Izračunan: 48º - 64º, izmerjen: 60º – 0º |
| Disperzija | Razločna, r < v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne |
| Najpogostejše nečistoče | Fe, Ca, Na, H2O |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Steklasta sljuda, grencerit, riakolit |
Zaradi visoke temperature in hitrega ohlajanja lahko v svoji strukturi vsebuje več natrija kot njegova nizkotemperaturna polimorfa. Sanidin in albit tvorita niz trdnih raztopin s srednjo sestavo imenovano anortoklaz.
Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed σανις [sanis] – ploščica in είδος [eidos]– videz in se nanaša na videz njegovih kristalov.[4]
Nahajališča sanidina so v Kjustendilu (Bolgarija), Laacher Seeju (Nemčija), Roc de Courlandeju (Francija) in Britanski Kolumbiji (Kanada).
Sanidin na splošno nima nobene uporabne verdnosti. Lepo oblikovani kristali se brusijo za nakit.[5]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/sanidine.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-3521.html Mindat.org
- ↑ http://www.webmineral.com/data/Sanidine.shtml Webmineral data
- ↑ Mineraldatenblatt - Sanidine
- ↑ Walter Schumann: Edelsteine und Schmucksteine. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.
Viri
uredi- Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. ISBN 3-89555-076-0.