Labradorit
Labradorit je tektosilikatni mineral iz družine glinencev s kemijsko formulo ((Ca,Na)(Al,Si)4O8). Labradorit spada v plagioklazov niz trdnih raztopin s 50 – 70% deležem anortita (CaAl2Si2O8). Kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kolje se v treh smereh, pri čemer nastanejo skoraj pravokotne prizme. Lahko je prozoren, bel ali siv, barva črte pa je bela, tako kot pri večini silikatov. Dvojčičenje je navadno. Pojavlja se v mafičnih (bazičnih) magmatskih kamninah kot sta bazalt in gabro in v anortozitih.
| Labradorit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. skupina – Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci |
| Kemijska formula | (Ca,Na)(Al,Si)4O8, delež anortita je 50 - 70% |
| Strunzova klasifikacija | 09.FA.35 |
| Klasifikacija DANA | 76.01.03.04 |
| Kristalna simetrija | Triklinska pinakoidna (1), prostorska skupina C1 |
| Osnovna celica | a = 8,155 Å, b = 12.84 Å, c = 10,16 Å, Z = 6, V = 952,25 Å3, α = 93,5°, β= 116,25°, γ = 89,133° |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 271,81 g/mol |
| Barva | Brezbarvna, siva, sivo bela, bela, svetlo zelena |
| Kristalni habit | Kristaliničen, zrnat, razbrazdan |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Dvojčičenje | Navadno |
| Razkolnost | {001} popolna, {010} dobra, {110} razločna |
| Lom | Neraven |
| Trdota | 7 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prosojen do prozoren |
| Specifična teža | 2,71 - 2,74 |
| Gostota | 2,68 – 2,71 g/cm3, povprečna 2,69 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | 1,555 – 1,575 |
| Pleohroizem | Brezbarven |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Drugo | Labradorescenca |
| Sklici | [1] |
| Glavne vrste | |
| Sinonimi | Ab40, An60, spektrolit |
IMA ga ne priznava kot samostojen mineral.
Nahajališča uredi
Geološko tipsko nahajališče labradorita je Paul's Island na Labradorju (Kanada), po katerem je dobil ime. Pojavlja se tudi na Norveškem in drugod po svetu.[2]
Labradorescenca uredi
Na velikih kristalnih masah v anortozitu se pojavlja igra barv, imenovana labradorescenca. Labradorescenca ali Schillerjev efekt je posledica lomljenja svetlobe v lističastih vrastkih, ki so nastali z izkristaljenjem v Boggildovi vrzeli sposobnosti mešanja An48 – An58.
Podvrste uredi
Poldragi različki labradorita z visoko stopnjo labradorescence so spektrolit, mesečev kamen in sončev kamen. Zelo kakovostni primerki se uporabljajo za izdelavo nakita.
Galerija uredi
-
Labradorit (Ylämaa, Finska) -
19 karaten brušen labradorit (ZDA) -
Brušen labradorit, velikost 14 × 10 mm (Brazilija) -
Poliran labradorit, velikost 18 × 20 cm (Madagaskar) -
Labradorit (detajl)
