Odpre glavni meni

Evropske pešpoti

Karta Evropskih pešpoti
Logotip Evropske pešpoti

Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.

Pri Evropski popotniško združenje (European Ramblers’ Association - ERA), ki je bila ustanovljena leta 1969 v Nemčiji, je registriranih 12 poti v dolžini 60.000 km. Del poti je slabo označen ali pa sploh še ne obstajajo v naravi.

Evropske pešpoti so podobne pohodništvu v znanih gorstvih, le da gre tukaj za nižje ležeč svet. Poti ne posegajo na vrhove gora ampak povezujejo pokrajine, doline, grebene, potekajo skozi gozdove in naselja. Na poteh ni velikih višinskih razlik zato niso preveč naporne.

ZgodovinaUredi

V Evropskem popotniškem združenju je bilo do leta 1971 včlanjenih 14 pohodniških organizacij iz 6 držav. Danes je vanjo včlanjenih več kot 50 pohodniških organizacij iz 28 evropskih držav (in 3 iz Izraela in Maroka kot opazovalci). Te organizacije imajo skupaj več kot 3 milijone članov. Večina organizacij, članic ima več kot petdeset letne zkušnje v organizaciji in ustvarjanju pogojev za pohodništvo (gradnja in vzdrževanje poti, oskrbovanje koč, itd.) in številne od njih obstajajo že več kot sto let (najstarejša že več kot 130 let).

Namen peš popotovanj prek različnih evropskih dežel je krepiti medsebojno spoznavanje in spoštovanje različnih evropskih narodov.

Evropske pešpoti po SlovenijiUredi

Prek Slovenije potekata Evropska pešpot E-6 od Baltika do Jadrana in Evropska pešpot E-7 od Atlantika do Črnega morja. Obe poti se križata na hribu Mačkovec (911 mnm) nad vasjo Selo pri Robu na Dolenjskem. Mednarodno popotniško dejavnost v Sloveniji koordinira posebna komisija pri PZS. Poti so označene z okroglimi rdeče-rumenimi markacijami, odcepi pa z isto obliko in barvo markacije, le notranji in zunanji pas markacije se po barvi zamenjata.

10. decembra 2016 je bila v Kopru svečana otvoritev Evropske pešpoti E-12 po ozemlju Slovenije.

 
Knafelčeva markacija in markacija Evropske pešpoti E-6 na Čreti

Seznam pešpotiUredi

Pešpot začetek in konec poti od kraja do kraja oznaka
E1 (ca. 4900 km) od Severnega morjaBodenskega jezeraGottharda do Sredozemskega morja od Grövelsjön-Sälen (S) - GöteborgViborgFlensburg – (varianta: Schleswig – Itzehoe) – HamburgFrankfurt na MajniKonstancaLuganoGenova – Castellucio (I)    
E2 (ca. 4850 km) od Severnega morja – Ženevskega jezera do Sredozemskega morja od Carlisle (UK) – ManchesterLondon – Oostende – AntwerpenLiegeLuksemburg – Echternach – Metz – Nyon – ChamonixNica (F)  
E3 (ca.8000 km) od Atlantika – Ardennen – Erzgebirge – Karpatov do Črnega morja od Santiago de Compostela - Burgos - Roncevales – Cahors – Melun – Ardeny – Saarburg – Fulda – Eisenach – (Martredwitz – Cheb – Klinovec) – Bad Schandau – Høensko – Harrachov – Wab'rzych – L'dek Zdrój – Dolní Boøíkovice – Makovský priesmyk – Duklianský priesmýk – Zakopane – Prešov – Kisvárda do Ártánd (H/RU)    
E4 (ca. 10450 km) od GibraltarjaPireneji – Bodenskega jezera – Blatnega jezeraRilaKrete do Cipra od Gibraltarja – Granada – Murcia – Monserrat – Bourg Madame – CarcassoneGrenoble – Chasseral – Bregenz - Salzburg (alpska varianta: Bregenz – Zugspitze – Semmering) – Rust am [[[Nežidersko jezero|Neusiedler See]] – Héviz – Budimpešta – Mátraverebély – Karos - Ártánd (H/RU) - Kreta - Pafos - Larnaka  
E5 (ca. 3050 km) od Atlantika – Bodenskega jezera – Alp do Jadranskega morja od Pointe du Raz (F) – Saint-MaloFontainebleu – Troyes – Langres – Koblenz – Konstanca – Bregenz – Tams am Inn – Timmelsjoch – St. Leonhard – Bolzano – Monte Cornetto – Verona (I)    
E6 (ca. 5200 km) od Laponske - Baltskega morjaWachau – Jadranskega morja do Egejskega morja od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – StockholmMalmöKøbenhavnFlensburgKielLübeck – Lauenburg a.d. Elbe – Bodenteich – Braunschweig – Goslar – Göttingen – Münchberg – Marktredwitz (varianta: Cheb - Nýrsko – Železná Ruda – Bayerisch Eisenstein) – Furth im Wald – Gr. Arber – Arbesbach – Melk ob Donavi – Radeljski prelazMozirje – Rijeka/Strunjan (Koper) – vožnja – Igoumenitsa – Ioannina – Florina – Alexandroupolis (GR)    
E7 (ca. 5000 km) od Atlantika – Sredozemskega morja – Gardskega jezera do južne Madžarske od El Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – RobičKobaridHodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H)  
E8 (ca. 4390 km) od Irskega morja – Rhein – Main – Donava – Karpatov do Rodopov od Cahirciveen (IRL) – DublinLiverpoolYork – Hull – Europort – Nijmegen – Klve – Grüggen – AachenBonn – Koblenz – Oberwesel – Donnersberg – Worms (varianta: SpeyerHeidelberg) – Wertheim – Tauberbischofsheim – Kelheim – RegensburgPassau – Oberkappel – Karlstift – Gmünde – Geras – Hardegg (varianta: Vranĕnít – Vranov n. D.) – Retz – DunajBratislava – Trenèin – prelaz Dukla - ..... – Sofija – Rodopi (BG)  
E9 (ca. 5000 km) od obalne poti ob Atlantiku – Severnega morja do Baltskega morja od Bresta (F) – Saint-Malo – Le Havre – Ostende – Brudge – RotterdamHaag – Leer/Ostfriesland – Norden – Bremerhaven – Glückstadt – Hamburg – Lübeck – Rostock - Warnemünde – Swinoujscie – Kolobrzeg – Gdansk – Elblag - ..... Talin (EST)   
E10 (ca. 2880 km) od Laponske - Baltskega morja – Šumava do Alp od Nuorgam - Lappeenranta - Lahti/Helsinki - Hanko – Insel Rügen – Stralsund – Potsdam – Zittau – Èeská Lípa – Mĕlnik – Praga – Písek – Èeská Budìjovice – Studánky – Bad Leonfelden – Oberkappel a.d. R. – Haag am Hausruck – (varianta: Schärding – Ostermierthung) – Salzburg – BerchtesgadenŠpital ob DraviBriksenBolzano (I)    
E11 (ca. 2500 km) od Severnega morja – Harz – Mark Brandenburg do Masuren od Haarlem (NL) – Amersfoort – Oldenzaal – Osnabrück – Goslar/Harz – Wernigerode – Dessau a.d. Elbe – Potsdam – Frankfurt a.d. Oder – Poznanj – Toruò – Olsztyn – Augustov (PL)  
E12 (ca. 2880 km) od Španije ob Sredozemskem morju do Jadranskega morja in Grčije  

Seznam se nanaša na leto 2016. V delu je že nova pešpot E12. Potekala bo v Italiji od Marine di Camerota, južno od Neaplja in povezala sredozemske obale in otoke od Mallorce, Korzike, Krete, Cipra, Malto in Sardinijo.

Evropske pešpoti se daljšajo, širijo in vse bolj povezujejo kraje med seboj, zato se ni bati za razvoj.

ViriUredi


Glej tudiUredi