Bodensko jezero
Bódensko jézero (nemško Bodensee, francosko Lac de Constance) leži na Renu med Nemčijo, Švico in Avstrijo.
Bodensko jezero Bodensee | |
---|---|
![]() satelitska slika | |
![]() | |
Lega | Nemčija, Švica, Avstrija |
Koordinate | 47°39′N 9°19′E / 47.650°N 9.317°EKoordinati: 47°39′N 9°19′E / 47.650°N 9.317°E |
Glavni dotoki | Ren |
Glavni odtoki | Ren |
Površina porečja | 11500 km² |
Države porečja | Nemčija, Švica, Avstrija, Lihtenštajn |
Maks. dolžina | 63 km |
Maks. širina | 14 km |
Površina | 536 km² |
Povp. globina | 90 m |
Maks. globina | 254 m |
Količina vode | 55 km³ |
Zadrževalni čas vode | 4.3 let |
Gladina (n.m.) | 395 m |
Zmrznjeno | 1795, 1830, 1880 (delno), 1963 |
Otoki | Mainau, Reichenau, Lindau |
Odseki/pod-porečja | Obersee, Überlinger See; Untersee, Zeller See, Gnadensee |
Bodensko jezero leži na nadmorski višini 395 mnm na tromeji ob vznožju Alp. Jezero je nastalo v tektonski udornini , ki jo je v ledeni dobi preoblikoval renski ledenik. Njegova površina meri 538,5 km², dolgo je 63,5 in široko 14 km. Največja globina je 252 m. Največji pritok v jezero je Gornji Ren, ki nato iz njega odteka kot Ren.
Jezero, ki je bogato z ribami je tudi zbiralnik pitne vode za večino južnega dela Württemberga, vodovod je speljan do Stuttgarta. Zaradi izredno mile klime v okolici dobro uspevajo sadje, hmelj, zelenjava in vinogradništvo.
Ob obali jezera so številna pristanišča ter industrijski kraji, (Bregenz v Avstriji, Friedrichshafen, Meersburg v Nemčiji, Konstanz, St. Gallen v Švici in drugi). Zaradi naravnih lepot je območje Bodenskega jezera priljubljena turistična destinacija.
V srednjem veku so bili kraji ob Bodenskem jezeru pomembno nemško trgovsko in kulturno središče.
Galerija slikUredi
Zunanje povezaveUredi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bodensko jezero |