Cojzit
Cojzit je precej redek kalcijev aluminijev hidroksi silikat iz epidotske skupine s kemijsko formulo Ca2Al3(SiO4)3(OH) in strukturno formulo Ca2AlOAl2(SiO4)(Si2O7)(OH).
Cojzit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred: otočni silikati (sorosilikati), epidotska skupina |
Kemijska formula | Ca2Al3(SiO4)(Si2O7)O(OH) |
Strunzova klasifikacija | 09.BG.10 |
Klasifikacija DANA | 58.02.01b.01 |
Kristalna simetrija | Ortorombska bipiramidna (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P nmc |
Osnovna celica | a = 16,24 Å, b = 5,58 Å, c = 10,1 Å, Z = 4, V = 915,25 Å3 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 454,36 g/mol |
Barva | Bela, siva, zelenkasto rjava, zelenkasto siva, jabolčno zelena, rjava, modra, rožnato rdeča, škrlatna |
Kristalni habit | Stolpičast, prizmatičen, nažlebljen |
Kristalni sistem | Ortorombski |
Razkolnost | Popolna na {001} |
Lom | Raven |
Trdota | 6,5 |
Sijaj | Steklast, bisern |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren do polprozoren |
Gostota | 3,3 g/cm3, izračunana: 3,30 g/cm3 |
Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
Lomni količnik | nα = 1,696 – 1,700, nβ = 1,696 – 1,702 nγ = 1,702 – 1,718 |
Dvolomnost | δ = 0,006 - 0,018 |
Pleohroizem | x: bledo rožnat do rdeče vijoličen, y: skoraj brezbarven do živo rožnat ali temno moder, z: bledo rumen do rumeno zelen |
Kot 2V | Izračunan: 0 – 40, izmerjen: 0 - 70 |
Disperzija | Relativno močna |
Ultravijolična fluorescenca | Ne |
Sklici | [1][2][3] |
Glavne vrste | |
Druga imena | Aniolit (zelen), tanzanit (moder, primesi Cr in Sr), tulit (rdeč, primesi Mn) |
Ime je dobil po ljubljanjskem podjetniku, mineralogu in mecenu baronu Žigi Zoisu (1747–1819), ki je ugotovil, da mineral, ki ga je leta 1805 odkril trgovec z minerali Simon Prešern na Svinški planini (Saualpe) na Koroškem, še ni poznan. Mineral so po njegovi tipski lokaciji poimenovali zaualpit.
Cojzit kristalizira v prizmatičnih ortorombskih kristalih s simetrijo (2/m 2/m 2/m), lahko pa je tudi masiven. Pojavlja se v metamorfnih ali pegmatitskih kamninah. Barva je lahko modra do vijolična, zelena, rjava, rožnata, rumena, siva ali brezbarvna. Ima steklast sijaj in školjkast do neraven lom. Kristali z zaključenimi kristalnimi ploskvami so vzporedno z glavno osjo (os c) nažlebičeni. Cojzit ima popolno razkolnost vzporedno z glavno osjo. Njegova trdota je malo večja od 6, njegova gostota pa je odvisna od različka in meri od 3,10 do 3,38 g/cm3. Mineral je krhek in ima belo barvo črte. Bolj pogost polimorf cojzita je monoklinski klinocojzit.
Prozorni primerki cojzita se brusijo v poldrage kamne, medtem ko se prosojni in neprozorni primerki običajno rezbarijo. Metamorfna kamnina aniolit je sestavljena iz zelenega cojzita in kristalov črnega čermakita in rdečega rubina.[4][5] Rubini niso dovolj kakovostni za izdelavo nakita, njihova barva pa poudarja barvo zelenega cojzita in daje izdelkom posebno privlačnost.
Glavna nahajališča cojzita so v Tanzaniji (tanzanit), Keniji (aniolit), Norveški (tulit), Švici, Avstriji, Indiji, Pakistanu in ZDA (Washington).
V Sloveniji so cojzit našli v eklogitu na Pohorju pri Visolah nad Slovensko Bistrico,[6] v bližini Radelj in ob potoku Polskava.[7]
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/zoisite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-4430.html Mindat
- ↑ http://webmineral.com/data/Zoisite.shtml Webmineral data
- ↑ http://www.mindat.org/min-27151.html Mindat
- ↑ http://www.cst.cmich.edu/users/dietr1rv/zoisite.htm Gemrocks
- ↑ R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slobenije, Ljibljana (2002), str. 88-89.
- ↑ Podgoršek, Vili (23. marec 2005). »Zoisit - imenovan po Žigi Zoisu«. Gore-ljudje.
Viri
uredi- Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
- J. Ladurner in F. Purtscheller: Das große Mineralienbuch. Pinguin Verlag, Innsbruck (1970)