Acetilsalicilna kislina

(Preusmerjeno s strani Aspirin)

Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín,[opomba 1] je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje). Prvič jo je leta 1897 sintetiziral Felix Hoffmann, kemik farmacevtskega podjetja Bayer.[2][3]

Acetilsalicilna kislina
Aspirin-skeletal.svg
Aspirin-B-3D-balls.png
Klinični podatki
Sinonimi2-acetiloksibenzojska kislina
acetilsalicilat
acetilsalicilna kislina
O-acetilsalicilna kislina
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682878
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabeNajpogosteje peroralno, včasih tudi rektalno; lizin acetilsalicilat se lahko da i. v. ali i. m.
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostAbsorbira se hitro in popolnoma
Vezava na beljakovine99,6%
Presnovahepatalna
Razpolovni časodmerek 300–650 mg: 3,1–3,2 h
odmerek 1 g: 5 h
odmerek 2 g: 9 h
Izločanjerenalno
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.059 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC9H8O4
Mol. masa180,16 g·mol−1
3D model (JSmol)
Gostota1,40 g/cm3
Tališče136 °C
Vrelišče140 °C (razpade)
Topnost v vodi3 mg/mL (20 °C)

Salicilna kislina, glavni presnovek acetilsalicilne kisline, je integralni del človeške in živalske presnove. Človek jo veliko zaužije s hrano, precejšen del pa se je sintetizira endogeno.[4]

Acetilsalicilna kislina ima tudi antitrombotične učinke, posredovane prek zaviranja tvorbe tromboksana, ki sicer medsebojno povezuje trombocitne molekule, s čimer se tvori trombocitni čep nad poškodovano žilno steno. Ker lahko trombocitni čep postane prevelik in ovira pretok krvi, se acetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih uporablja tudi dolgotrajno za preprečevanje srčnega infarkta, možganske kapi in tvorbe krvnih strdkov pri ljudeh, ki jih to ogroža.[5] V majhnih odmerkih se lahko acetilsalicilna kislina uporabi takoj po srčnem infarktu za preprečitev ponovnega infarkta ali odmrtja srčnega tkiva.[6][7] Acetilsalicilna kislina lahko tudi učinkovito preprečuje nekatere vrste raka, zlasti kolorektalni rak (rak debelega črevesa in danke).[8][8][9][10]

Glavni neželeni stranski učinki acetilsalicilne kisline pri peroralnem jemanju so peptični ulkusi (razjede) in tinitus (zvenenje, piskanje v ušesih), posebno v večjih odmerkih. Pri otrocih in adolescentih se acetilsalicilna kislina za obvladovanje gripoznih simptomov in simptomov noric ne uporablja več, saj lahko povzroči Reyev sindrom.[11]

Acetilsalicilna kislina spada v skupino zdravil, ki jih imenujemo nesteroidni antiflogistiki (nesteroidne protivnetne učinkovine; NSAID), vendar se po svojem mehanizmu delovanja razlikuje od preostalih učinkovin v tej skupini. Čeprav imajo vsi salicilati iz te skupine podobne učinke (antipiretične, antiflogistične, analgetične) in vsi zavirajo encim ciklooksigenazo, v nasprotju s preostalimi salicilati acetilsalicilna kislina učinkuje ireverzibilno in bolj na različico COX-1 kot COX-2 tega encima.[12]

Danes je acetilsalicilna kislina med najbolj prodajanimi zdravili na svetu. Vsako leto se je porabi okrog 40.000 ton.[13]

Vloga acetilsalicilne kisline kot zdravila proti miokadnemu infarktuUredi

Acetilsalicilna kislina preprečuje nabiranje ali agregacijo trombocitov. V trombocitih so encimi ciklooksigenaze, ki sintetizirajo vazokonstrikcijski faktor tromboksan A2 (TA2). Ta sproži agregacijo trombocitov in pripomore k nastanku trombocitnega čepa. Tako lahko nastane trombus. Acetilsalicilna kislina ireverzibilno prepreči sintezo TA2 z acetiliranjem serinskega ostanka, ki je blizu aktivnega mesta ciklooksigenaze 1 (COX-1). Ta encim sintetizira ciklični endoperoksidni prekurzor za TA2. Trombociti ne morejo več proizvajati novih proteinov TA2.

Delovanje acetilsalicilne kisline na trombocitni COX-1 traja vso življenjsko dobo trombocita (7-10 dni). Popolna inaktivacija COX-1 je dosežena z rednim jemanjem 160 mg acetilsalicilne kisline dnevno. Učinkovita je v manjših odmerkih, kot so potrebni za druge učinke acetilsalicilne kisline. Številni poskusi kažejo, da je kot antitrombotično zdravilo maksimalno učinkovita pri odmerkih 50–320 mg/dan. Večji odmerki ne izboljšajo učinka, ampak ga zmanjšajo zaradi zaviranja produkcije prostaciklina PGI2. Pomanjkanje PGI2 poveča agregacijo trombocitov. Zato so tromboze bolj pogoste.[14]

OpombeUredi

  1. V državah, kjer je Aspirin registrirana blagovna znamka podjetja Bayer, je generični izraz acetilsalicilna kislina.[1]

SkliciUredi

  1. "The use of aspirin". Wordconstructions.com. Pridobljeno dne 11. maja 2011.
  2. Sneader, W. (2000). "The discovery of aspirin: A reappraisal". BMJ (Clinical research ed.). Vol. 321 no. 7276. str. 1591–1594. doi:10.1136/bmj.321.7276.1591. PMC 1119266. PMID 11124191.
  3. Karsten Schrör (2009). Acetylsalicylic acid. ISBN 978-3-527-32109-4.
  4. Paterson, John R.; Baxter, Gwendoline; Dreyer, Jacob S.; Halket, John M.; Flynn, Robert; Lawrence, James R. (2008). "Salicylic Acid sans Aspirin in Animals and Man: Persistence in Fasting and Biosynthesis from Benzoic Acid". Journal of Agricultural and Food Chemistry. Vol. 56 no. 24. str. 11648–11652. doi:10.1021/jf800974z. PMC 2800778. PMID 19053387.
  5. Lewis, H D (18. avgusta 1983). "Protective effects of aspirin against acute myocardial infarction and death in men with unstable angina. Results of a Veterans Administration Cooperative Study". The New England Journal of Medicine. Vol. 309 no. 7. str. 396–403. doi:10.1056/NEJM198308183090703. ISSN 0028-4793. PMID 6135989. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  6. Julian, D G (24. septembra 1996). "A comparison of aspirin and anticoagulation following thrombolysis for myocardial infarction (the AFTER study): a multicentre unblinded randomised clinical trial". BMJ. Vol. 313 no. 7070. British Medical Journal. str. 1429–1431. doi:10.1136/bmj.313.7070.1429. PMC 2353012. PMID 8973228. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  7. Krumholz, Harlan M. (1995). "Aspirin in the Treatment of Acute Myocardial Infarction in Elderly Medicare Beneficiaries : Patterns of Use and Outcomes". Circulation. Vol. 92 no. 10. str. 2841–2847. doi:10.1161/01.CIR.92.10.2841. PMID 7586250. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  8. 8,0 8,1 Algra, Annemijn M; Rothwell, Peter M (2012). "Effects of regular aspirin on long-term cancer incidence and metastasis: A systematic comparison of evidence from observational studies versus randomised trials". The Lancet Oncology. 13 (5): 518–27. doi:10.1016/S1470-2045(12)70112-2. PMID 22440112.
  9. Rothwell, Peter M; Price, Jacqueline F; Fowkes, F Gerald R; Zanchetti, Alberto; Roncaglioni, Maria Carla; Tognoni, Gianni; Lee, Robert; Belch, Jill FF; Wilson, Michelle; Mehta, Ziyah; Meade, Tom W. (2012). "Short-term effects of daily aspirin on cancer incidence, mortality, and non-vascular death: Analysis of the time course of risks and benefits in 51 randomised controlled trials". The Lancet. 379 (9826): 1602. doi:10.1016/S0140-6736(11)61720-0.
  10. Rothwell, Peter M; Wilson, Michelle; Price, Jacqueline F; Belch, Jill FF; Meade, Tom W; Mehta, Ziyah (2012). "Effect of daily aspirin on risk of cancer metastasis: A study of incident cancers during randomised controlled trials". The Lancet. Vol. 379 no. 9826. str. 1591. doi:10.1016/S0140-6736(12)60209-8.
  11. Macdonald S (2002). "Aspirin use to be banned in under 16-year olds". BMJ. 325 (7371): 988. doi:10.1136/bmj.325.7371.988/c. PMC 1169585. PMID 12411346.
  12. Burke, Anne; Smyth, Emer; FitzGerald, Garret A. (2006). "26: Analgesic Antipyretic and Antiinflammatory Agents". Goodman and Gilman's the pharmacological basis of therapeutics (11 izd.). New York: McGraw-Hill. str. 671–716. ISBN 978-0-07-142280-2.
  13. Warner, T. D. (2002). "Cyclooxygenase-3 (COX-3): filling in the gaps toward a COX continuum?". Proc Natl Acad Sci USA. 99 (21): 13371–3. doi:10.1073/pnas.222543099. PMC 129677. PMID 12374850. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)
  14. Rang HP, Dale MM (2007). Rang and Dale's pharmacology. Edinburgh: Churchill Livingstone. str. 314–228. COBISS 2073457. Neznan parameter |coauthors= ni upoštevan (predlagan je |author=) (pomoč)

Zunanje povezaveUredi

v angleščini