Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik. Govori se v Srbiji, Bosni in Hercegovini (v Republiki Srbski), Črni gori, delih Hrvaške, srbskih enklavah na Kosovu, romunskem Banatu in na Madžarskem. Govori se tudi med številnimi srbskimi ekonomskimi izseljenci v industrijskih središčih zahodne Evrope. Od sredine 19. stoletja so poskušali srbščino in njej zelo podobno hrvaščino zliti v t. i. srbo-hrvaščino. Po razpadu Jugoslavije sta se oba jezika ponovno "osamosvojila", vendar jezikoslovci trdijo da srbski ni ločen jezik, ampak standardna varijanta[9][10] enega policentričnega[11][12] standardnega srbohrvaškega jezika.[13][14]
| Srbščina | |
|---|---|
| српски језик srpski jezik | |
| Izgovarjava | sr̩̂pskiː |
| Materni jezik | Srbija, Črna gora, Hrvaška, Bosna in sosednje regije |
Št. maternih govorcev | 8,7 milijonov opredeljenih govorcev srbščine v bivši Jugoslaviji (2006)[1] in 0,5–1,5 milijonov v tujini[2] |
| Pisava | cirilica (srbska abeceda) latinica (gajica) jugoslovanska Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Srbija Bosna in Hercegovina |
Priznani manjšinski jezik | |
| Regulator | Odbor za standardizaciju srpskog jezika |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | sr |
| ISO 639-2 | srp |
| ISO 639-3 | srp |
| Glottolog | serb1264 |
| Linguasphere | del 53-AAA-g |
 Države kjer je srbščina uradni jezik.
Države kjer je srbščina priznana kot manjšinski jezik. | |
V Srbiji je uzakonjena pisava cirilica, latinica pa se uporablja pod pogoji, ki jih določa zakon.[15] V Črni gori se uporablja tako cirilica kot latinica. Zaradi ekonomskih sankcij v 90. letih 20. stoletja multinacionalke za izdelavo programske opreme niso poskrbele za podporo srbski cirilici, zato se je še zlasti v računalništvu začela prijemati latinica. Cirilico sedaj popolnoma podpira uveljavljeni standard Unicode, že v naboru UTF-8.
| Velika črka | Mala črka | Ustreznica v latinici |
|---|---|---|
| А | а | a |
| Б | б | b |
| В | в | v |
| Г | г | g |
| Д | д | d |
| Ђ | ђ | đ |
| Е | е | e |
| Ж | ж | ž |
| З | з | z |
| И | и | i |
| Ј | ј | j |
| К | к | k |
| Л | л | l |
| Љ | љ | lj ali lj |
| М | м | m |
| Н | н | n |
| Њ | њ | nj ali nj |
| О | о | o |
| П | п | p |
| Р | р | r |
| С | с | s |
| Т | т | t |
| Ћ | ћ | ć |
| У | у | u |
| Ф | ф | f |
| Х | х | h |
| Ц | ц | c |
| Ч | ч | č |
| Џ | џ | dž ali dž |
| Ш | ш | š |
Opomba: Variante pri lj, nj in dž so na videz enake, vendar je v prvem primeru uporabljen osnovni nabor znakov latinice, druga varianta pa je ligatura, ki jo podpira Unicode, Latin Extended B. Predstavitev lj, nj in dž z enim znakom omogoča obojesmerno enolično preslikavo med srbsko cirilico in latinico.
Sklici
uredi- ↑ Including, as of 2006, 6.62 million in Serbia sans Kosovo (88% of the population), 1.49 million in Bosnia (37.1%), 400,000 in Montenegro (60%), 133,000 in Kosovo, 45,000 in Croatia, and 36,000 in Macedonia. Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd ed.
- ↑ Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16. izd.). Dallas, Texas: SIL International.
- ↑ Ethnologue.com
- ↑ »Serbo-Croatian«. Ethnologue.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.
- ↑ Ec.Europa.eu
- ↑ »B92.net«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2013. Pridobljeno 10. novembra 2013.
- ↑ »Minority Rights Group International : Czech Republic : Czech Republic Overview«. Minorityrights.org. Pridobljeno 24. oktobra 2012.
- ↑ »Minority Rights Group International : Macedonia : Macedonia Overview«. Minorityrights.org. Pridobljeno 24. oktobra 2012.
- ↑ Kordić, Snježana (2003). »Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski« (PDF). Slavistična revija. Zv. 51, št. 3. Ljubljana. str. 362. ISSN 0350-6894. SSRN 3433071. (COBISS).
- ↑ Gröschel, Bernhard (2009). Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit. Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 (v nemščini). München: Lincom Europa. str. 148, 344, 349. ISBN 978-3-929075-79-3. OCLC 428012015. (COBISS).
- ↑ Kordić, Snježana (2009). »Policentrični standardni jezik«. V Badurina, Lada; Pranjković, Ivo; Silić, Josip (ur.). Jezični varijeteti i nacionalni identiteti (PDF). Zagreb: Disput. str. 85–89. ISBN 978-953-260-054-4. OCLC 437306433. SSRN 3438216. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 5. februarja 2013.
- ↑ Bunčić, Daniel (2008). »Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards«. V Kempgen, Sebastian (ur.). Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008. Welt der Slaven. München: Otto Sagner. str. 93. OCLC 238795822.
- ↑ Blum, Daniel (2002). Sprache und Politik (v nemščini). Würzburg: Ergon. str. 8, 16, 125–126, 134. ISBN 3-89913-253-X. OCLC 51961066.
- ↑ Kordić, Snježana (2010). Jezik i nacionalizam (PDF). Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. str. 98–108. doi:10.2139/ssrn.3467646. ISBN 978-953-188-311-5. LCCN 2011520778. OCLC 729837512. OL 15270636W. UPC 9789531883115. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. januarja 2020. Pridobljeno 6. maja 2013.
- ↑ »Zakon o službenoj upotrebi jezika i pisama«. www.paragraf.rs (v srbščini). Pridobljeno 14. marca 2021.
