Snježana Kordić

hrvaška jezikoslovka

Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, kroatistka in visokoškolska učiteljica, * 29. oktober 1964, Osijek.

Snježana Kordić
Portret
Rojstvo29. oktober 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (59 let)
Osijek, Socialistična republika Hrvaška, SFRJ[2]
BivališčeHrvaška Hrvaška
Nemčija Nemčija
NarodnostHrvaška Hrvatica
Področjalingvistika
UstanoveUniverza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku
Filozofska fakulteta in Fakulteta političnih znanosti na Univerzi v Zagrebu
Ruhrska univerza v Bochumu
Vestfalska Wilhelmova univerza v Münsteru
Humboldtova univerza v Berlinu
Univerza Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni
Alma materUniverza v Osijeku (diploma 1988)
Univerza v Zagrebu (magisterij 1992, doktorat 1993)
Univerza v Münsteru (habilitacija 2002)
Poznan poknjigi Jezik i nacionalizam
Spletna stran
snjezana-kordic.from.hr[2]

Življenjepis uredi

Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Osijeku iz srbohrvaškega jezika in južnoslovanskih književnosti. Prva leta po diplomi je poučevala na srednji šoli v Sisku. Leta 1990 je bila zaposlena kot raziskovalka jezikoslovne kroatistike na Univerzi v Osijeku, leta 1991 pa je začela delati na Katedri za sodobni hrvaški knjižni jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu kot raziskovalka nato kot asistentka. Leta 1991 je tudi predavala na Oddelku za novinarstvo na Fakulteti političnih ved v Zagrebu. Magistrirala je na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1992 iz lingvistike (kroatistike) in leta 1993 doktorirala iz jezikoslovnih znanosti na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1993 in 2007 je bila zaposlena na nemških univerzah: kot lektorica na Oddelku za slavistiko Ruhrske univerze v Bochumu, kot docentka na Oddelku za slavistiko in baltistiko Vestfalske Wilhelmove univerze v Münstru, kot gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko Humboldtove univerze v Berlinu, in kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za primerjalno jezikoslovje, fonetiko in slovansko filologijo Univerze Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni. V Münstru je leta 2002 na univerzi pridobila habilitacijo za slovansko filologijo.

Objavila je več kot 150 jezikoslovnih del. Težišče njenih raziskav je vezano na področja slovnice, skladnje, lingvistike teksta, pragmatike, korpusnega jezikoslovja, funkcijski zvrsti jezika, leksikologije in sociolingvistike. Širše od jezikovnih krogov je postala znana po tretji monografiji o jeziku in nacionalizmu na Hrvaškem. O knjigi je podala več kot šestdeset intervjujev v medijih. Knjiga je leta 2017 postala navdih za mednarodni projekt Jeziki in nacionalizmi in Deklaracijo o skupnem jeziku, pri pisanju katere je tudi sodelovala.

Izbrana bibliografija uredi

Glej tudi celoten seznam vseh publikacij Snježane Kordić

Monografije uredi

 
Prva knjiga Snježane Kordić Oziralni stavek (v srbohrvaščini Relativna rečenica) 1995.
  • Relativna rečenica (PDF). Znanstvena biblioteka Hrvatskog filološkog društva ; 25. Zagreb: Matica hrvatska & Hrvatsko filološko društvo. 1995. str. 366. ISBN 953-6050-04-8. LCCN 97154457. OCLC 37606491. OL 2863536W. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. septembra 2013. Pridobljeno 2. marca 2014.
  • Riječi na granici punoznačnosti (PDF). Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. 2002. str. 227. ISBN 953-169-073-1. LCCN 2009386657. OCLC 54680648. OL 2863537W. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2013. Pridobljeno 6. oktobra 2018.
  • Jezik i nacionalizam (PDF). Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. 2010. str. 430. ISBN 978-953-188-311-5. LCCN 2011520778. OCLC 729837512. OL 15270636W. UPC 9789531883115. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2012. Pridobljeno 2. maja 2016.

Učbenik in gramatika uredi

Delo, izdano v slovenščini uredi

»Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski« (PDF). Slavistična revija. Zv. 51, št. 3. Ljubljana. 2003. str. 355–364. ISSN 0350-6894. OCLC 442560674. (COBISS). (HEBIS).

Sprejem v Sloveniji uredi

 
Frekvenca prezentativov (Kordić)

Že njena prva monografija o oziralnih stavkih je pozitivno prejeta v slovenskih jezikoslovnih revijah in potem uporabljena za opis oziralnih stavkov v slovenščini.[3] Tudi njena druga monografija o besedami na meji med leksikalnim in slovničnim statusom je imela recepcijo v slovenskem jezikoslovju.[4] O knjigi Jezik i nacionalizam so mediji v Sloveniji povedali:

Knjiga Jezik i nacionalizam, ki jo je izdala založba Durieux, je takoj vzbudila veliko pozornosti, predvsem s tezo, da Hrvati, Srbi, Bošnjaki in Črnogorci ne govorijo različnih jezikov, ampak “standardne variante istega jezika”.
 
Delo[5]
Sama še meni, da so lektorji na Hrvaškem postali cenzorji, saj nikjer v tujini ne pomnijo primera, da bi lektorji vršili odstrel besed, ki so na seznamu neprimernih besed.
 
Ameriški diplomati so torej prišli do istega sklepa, ki ga zastopa tudi hrvaška lingvistka Snježana Kordić. V svoji knjigi Jezik in nacionalizem namreč trdi, da je pravica do jezika na prostoru nekdanjih jugoslovanskih republik postala opravičilo za ekstremni nacionalizem.
 

Opombe in sklici uredi

  1. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. 2,0 2,1 2,2 Record #1064607578 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. Cazinkić, Robert (2000). »Oziralni prilastkovi odvisniki«. Jezik in slovstvo. Zv. 46, št. 1–2. Ljubljana. str. 29–40. ISSN 0021-6933. OCLC 441215617. (COBISS).[mrtva povezava]
  4. Zorman, Marina (2003). »Recenzija knjige Snježane Kordić Riječi na granici punoznačnosti«. Linguistica. Zv. 43. Ljubljana. str. 168–172. ISSN 0024-3922. (COBISS).
  5. Čangalović, Ratko (10. december 2010). »Knjiga, ki nasprotuje ustavi«. Delo. ISSN 0350-7521. (COBISS). Pridobljeno 18. marca 2016.
  6. M. R. (15. avgust 2010). »Hrvati, Srbi, Črnogorci in Bošnjaki govorijo isti jezik«. 24ur.com. ISSN 1581-3711. (COBISS). Pridobljeno 23. januarja 2019.
  7. Wette, Tea (20. februar 2011). »Štiri države, en jezik«. Mladina. ISSN 0350-9346. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2011. Pridobljeno 17. maja 2011.

Zunanje povezave uredi