Urška Klakočar Zupančič

slovenska sodnica in političarka

Urška Klakočar Zupančič, slovenska pravnica, političarka in pisateljica, * 19. junij 1977, Trbovlje.

Urška Klakočar Zupančič
Portret
Predsednica Državnega zbora
Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
13. maj 2022
PredhodnikIgor Zorčič
Osebni podatki
RojstvoUrška Klakočar[1]
19. junij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[2] (47 let)
Trbovlje[2]
NarodnostSlovenija Slovenka
Politična strankaGibanje Svoboda (2022– )
Poklicpolitičarka, sodnica

Urška Klakočar Zupančič je nekdanja ljubljanska sodnica. Kasneje se je pridružila slovenski politični stranki Gibanje Svoboda, v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. 13. maja 2022 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji izvoljena za predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.[3] Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.[4]

Mladost in izobraževanje

uredi

Rodila se je v Trbovljah (takrat SR Slovenija, SFR Jugoslavija), odraščala pa je v Sevnici. Obiskovala je Gimnazijo Brežice. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov Georga Sorosa. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.[5]

Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu Organizacije združenih narodov. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.[5]

Sodniška kariera

uredi

Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.[5]

Politične objave v zaprti skupini na Facebooku

uredi

Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade Janeza Janšo in tedanjo vlado. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba janšizma nekoč samo še bridek spomin«.[6] Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju Vinku Gorenaku.[6] Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija Nova24TV.[7][6]

Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,[6] pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.[8] Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.[9][6][6] Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.[5][6] Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila.

Politična kariera

uredi

V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.[5] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora.

Predsednica državnega zbora

uredi
 
S predsednikom vlade Robertom Golobom (oktober 2022)

13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.[10] Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci.

 
Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)

Na predvečer dneva državnosti junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni gardi Slovenske vojske.[11][12] Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.[13] Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.[11][14]

Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke obiskala novoletni koncert Dunajskih filharmonikov. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom Falcon. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.[15][16]

 
Nagovor na Svetu Evrope (september 2023)

Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice Irene Šinko.[17] Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.[18]

17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je Slovenska demokratska stranka (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.[19] Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.[20][21] Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.[22]

Osebno življenje

uredi

Je ločena in s sinovoma živi v Ljubljani.[5] Je avtorica knjige Gretin greh, ki je izšla leta 2021,[5] in zgodovinskega romana Sibilina sodba, ki je izšel leta 2023.

Sklici

uredi
  1. https://radio.brezice.eu/kako-je-pred-26-leti-razmisljala-danes-predsednica-drzavnega-zbora/
  2. 2,0 2,1 mag.Urška Klakočar ZupančičDržavni zbor Republike Slovenije.
  3. »STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ«. www.sta.si. Pridobljeno 13. maja 2022.
  4. »Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. oktobra 2023.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 »Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 »Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja««. Mladina.si. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  7. »Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona«. siol.net. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  8. »Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja«. Dnevnik. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  9. »Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona«. siol.net. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  10. »STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ«. www.sta.si. Pridobljeno 13. maja 2022.
  11. 11,0 11,1 »Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo«. N1. 24. junij 2022. Pridobljeno 28. junija 2022.
  12. »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. junija 2022.
  13. »Predsednica DZ se je odzvala na očitke«. zurnal24.si. Pridobljeno 28. junija 2022.
  14. »Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi«. N1. 25. junij 2022. Pridobljeno 28. junija 2022.
  15. »Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. januarja 2023.
  16. »Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja'«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  17. »Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu«. n1info.si. Pridobljeno 24. oktobra 2023.
  18. »Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama«. 24ur.com. Pridobljeno 24. oktobra 2023.
  19. STA, U. Ž (27. november 2024). »SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič«. N1. Pridobljeno 8. aprila 2025.
  20. Slovenija, R. T. V., Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič, pridobljeno 8. aprila 2025
  21. »Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo«. www.delo.si. Pridobljeno 8. aprila 2025.
  22. Z, G. C. , M. »DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. aprila 2025.