Urška Klakočar Zupančič
Urška Klakočar Zupančič, slovenska pravnica, političarka in pisateljica, * 19. junij 1977, Trbovlje.
| Urška Klakočar Zupančič | |
|---|---|
.jpg) | |
| Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 13. maj 2022 | |
| Predhodnik | Igor Zorčič |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Urška Klakočar[1] 19. junij 1977[2] (47 let) Trbovlje[2] |
| Narodnost |  Slovenka |
| Politična stranka | Gibanje Svoboda (2022– ) |
| Poklic | političarka, sodnica |
Urška Klakočar Zupančič je nekdanja ljubljanska sodnica. Kasneje se je pridružila slovenski politični stranki Gibanje Svoboda, v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. 13. maja 2022 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji izvoljena za predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.[3] Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.[4]
Mladost in izobraževanje
urediRodila se je v Trbovljah (takrat SR Slovenija, SFR Jugoslavija), odraščala pa je v Sevnici. Obiskovala je Gimnazijo Brežice. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov Georga Sorosa. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.[5]
Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu Organizacije združenih narodov. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.[5]
Sodniška kariera
urediUrška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.[5]
Politične objave v zaprti skupini na Facebooku
urediJeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade Janeza Janšo in tedanjo vlado. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba janšizma nekoč samo še bridek spomin«.[6] Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju Vinku Gorenaku.[6] Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija Nova24TV.[7][6]
Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,[6] pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.[8] Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.[9][6][6] Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.[5][6] Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila.
Politična kariera
urediV politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.[5] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora.
Predsednica državnega zbora
uredi.jpg)
13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.[10] Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci.
.jpg)
Na predvečer dneva državnosti junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni gardi Slovenske vojske.[11][12] Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.[13] Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.[11][14]
Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke obiskala novoletni koncert Dunajskih filharmonikov. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom Falcon. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.[15][16]
.jpg)
Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice Irene Šinko.[17] Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.[18]
17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je Slovenska demokratska stranka (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.[19] Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.[20][21] Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.[22]
Osebno življenje
urediJe ločena in s sinovoma živi v Ljubljani.[5] Je avtorica knjige Gretin greh, ki je izšla leta 2021,[5] in zgodovinskega romana Sibilina sodba, ki je izšel leta 2023.
Sklici
uredi- ↑ https://radio.brezice.eu/kako-je-pred-26-leti-razmisljala-danes-predsednica-drzavnega-zbora/
- ↑ 2,0 2,1 mag.Urška Klakočar Zupančič — Državni zbor Republike Slovenije.
- ↑ »STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ«. www.sta.si. Pridobljeno 13. maja 2022.
- ↑ »Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. oktobra 2023.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 »Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 »Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja««. Mladina.si. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona«. siol.net. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja«. Dnevnik. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona«. siol.net. Pridobljeno 29. aprila 2022.
- ↑ »STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ«. www.sta.si. Pridobljeno 13. maja 2022.
- ↑ 11,0 11,1 »Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo«. N1. 24. junij 2022. Pridobljeno 28. junija 2022.
- ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. junija 2022.
- ↑ »Predsednica DZ se je odzvala na očitke«. zurnal24.si. Pridobljeno 28. junija 2022.
- ↑ »Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi«. N1. 25. junij 2022. Pridobljeno 28. junija 2022.
- ↑ »Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. januarja 2023.
- ↑ »Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja'«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. januarja 2023.
- ↑ »Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu«. n1info.si. Pridobljeno 24. oktobra 2023.
- ↑ »Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama«. 24ur.com. Pridobljeno 24. oktobra 2023.
- ↑ STA, U. Ž (27. november 2024). »SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič«. N1. Pridobljeno 8. aprila 2025.
- ↑ Slovenija, R. T. V., Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič, pridobljeno 8. aprila 2025
- ↑ »Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo«. www.delo.si. Pridobljeno 8. aprila 2025.
- ↑ Z, G. C. , M. »DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. aprila 2025.