Škofija Koper
Škofija Koper (latinsko Dioecesis Iustinopolitana) je ena izmed šestih (nad)škofij v Sloveniji (in ena izmed treh, ki spadajo v Metropolijo Ljubljana) s sedežem v Kopru. Njeni začetki segajo v 6. stoletje, čeprav je bila v današnjem obsegu ustanovljena ponovno 17. oktobra 1977.
| Škofija Koper Dioecesis Iustinopolitana | |
|---|---|
.jpg) | |
| Področje | |
| Država |  Slovenija |
| Metropolija | Ljubljana |
| Dekanije | 11 |
| Statistika | |
| Župnije | 100 |
| Splošno | |
| Verska skupnost | rimskokatoliška |
| Obred | rimski obred |
| Ustanovitev | 6. stoletje |
| Stolnica | Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper |
| Sostolnica | Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica |
| Zavetnik | Sveti Hieronim (od 2020) [1] |
| Vodstvo | |
| Papež | Frančišek |
| Škof | Jurij Bizjak |
| Generalni vikar | Slavko Rebec |
| Zemljevid | |
 | |
| Uradna stran | |
| Kp.rkc.si | |
| Catholic-hierarchy.org | |
ZgodovinaUredi
Koprska škofija je bila ustanovljena v 6. stoletju kot sufraganska škofija Oglejskega patriarhata. Od 8. stoletja do leta 1184 enota ni imela lastnih škofov in so jo upravljali tržaški škofje. Dne 11. januarja 1206 je papež Inocenc III. dovolil oglejskemu patriarhu, da združi Koprsko škofijo s Škofijo Novigrad, a do združitve dejansko ni prišlo.
Med najpomembnejše kopske škofe spadata domačin Peter Pavel Vergerij in Paolo Naldini.
Med letoma 1810 in 1828 ni bilo imenovanja koprskih škofov (sedisvakanca), dne 30. junija 1828 pa je papež Leon XII. z bulo Locum beati Petri pridružil škofijo tržaški. Dne 27. avgusta 1830 je papež Pij VIII. z bulo In supereminenti potrdil združitev "aeque principaliter". V obdobju, ko je bila formalno združena s koprsko, se je tržaška škofija (dejansko s sedežem v Trstu) imenovala Škofija Trst-Koper ali poljudno tržaško-koprska škofija, ki je imela tudi vrsto slovenskih škofov (prvi škof te združene škofije je bil Matevž (Matej) Ravnikar, za njim Jernej (Bartolomej) Legat, kasneje pa še Slovenca Ivan Nepomuk Glavina in Andrej Karlin).
Po drugi svetovni vojni se je zaradi geopolitičnih sprememb oz. premikov državnih meja (mirovna pogodba z Italijo 1947, Svobodno tržaško ozemlje do 1954), slovanski del ozemlja te škofije organizacijsko osamosvojil v apostolske administrature (za jugoslovanski del Goriške škofije, posebej za slovenski del Tržaško-koprske in slovenski del Reške škofije), ki so se 1964 združile v enotno apostolsko administracijo za Slovensko Primorje.
Dr. Franca Močnika, župnika v Solkanu, je Sveti sedež imenoval tudi za apostolskega administratorja dela tržaško-koprske škofije v Sloveniji. Po izgonu ga je 25. novembra 1947 nasledil poreški škof dr. Dragutin Nežić s sedežem v Pazinu, 1951 je ljubljanski škof msgr. Anton Vovk prevzel upravo župnij izven Svobodnega tržaškega ozemlja, 1954 pa še vse druge župnije na Koprskem.
Apostolski administrator slovenskega dela tržaško-koprske škofije je leta 1955 postal dr. Mihael Toroš, njegov namestnik oziroma delegat pa Albin Kjuder, župnik in dekan v Tomaju, ki ga je kot apostolski administrator tržaško-koprske škofije v Sloveniji nasledil 1961, dokler ni Sveti sedež 17. julija 1964 dr. Janeza Jenka, apostolskega administratorja za slovenski del goriške nadškofije imenoval še za administratorja tržaško-koprske škofije v Sloveniji, hkrati pa je bil imenovan tudi za naslovnega škofa in posvečen 6. septembra 1964 v Logu pri Vipavi. Sedež administrature, ki jo je sprejel v upravo 1. septembra 1964, je po naročilu iz Vatikana prenesel v Koper.
_(3957527803).jpg)
Dne 17. oktobra 1977 je papež Pavel VI. z bulo Prioribus saeculi (V prvih letih) obnovil staro koprsko škofijo in sicer na celotnem ozemlju dotedanje Apostolske administrature/administracije za Slovensko Primorje, ki je bila ustanovljena 1964, ter jo pridružil slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini kot sufragansko škofijo Ljubljanske nadškofije-metropolije. Obnovljena škofija je bila s tem papeškim odlokom torej ponovno ločena od Tržaške škofije, obenem pa tudi izvzeta iz goriške cerkvene pokrajine (metropolije). Po ratifikaciji meddržavnih Osimskih sporazumov, ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana s tistimi deli goriške nadškofije in reške škofije (okoli Ilirske Bistrice), ki so ostali v Sloveniji.
Od 17. julija 1964 je kot apostolski administrator vseh posameznih delov Primorske (jugoslovanskega dela goriške nadškofije ter slovenskih delov tržaško-kopske in reške škofije), od 21. decembra 1964 pa novoustanovljeno (v teritorialno celoto formalno združeno) apostolsko administracijo za Slovensko Primorje upravljal (naslovni) škof Janez Jenko, ki je bil ob obnovitvi škofije 17. oktobra 1977 imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa[2]. Ta je že kot apostolski administrator leta 1973 prevzel v upravo tri župnije (Gradin, Pregara in delno Topolovec), ki so prej spadale pod pazinsko administraturo.
Od 16. aprila 1987 do 23. junija 2012 jo je vodil Metod Pirih. Nasledil ga je dotedanji pomožni škof Jurij Bizjak.
Dne 15. marca 2004 je Kongregacija za škofe z dekretom Ut spirituali povzdignila cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici v konkatedralo. Škofija zdaj nima stolnega (prej ga je imel - prošt Leopold Jurca) ali kakšnega drugega kapitlja, ker ni na voljo dovolj duhovnikov, ima pa malo semenišče in Škofijsko gimnazijo v Vipavi.
OrganizacijaUredi
Škofija obsega 4.306 km², na katerih se nahaja 100 župnij. Leta 2006 je štela 204.602 krščenih od skupaj 257.280 prebivalcev.
DekanijeUredi
SkliciUredi
- ↑ "Slovesna razglasitev glavnega zavetnika koprske škofije, sv. Hieronima". 26. september 2020. Pridobljeno dne 30. januar 2022.
- ↑ "Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov". Družina. Vol. 2 no. 10. januar 2016. Družina d.o.o. 2016. str. 18.
ViriUredi
- Annuario pontificio iz leta 2007 in prejšnji.
- Uradna spletna stran škofije.
- Bula Locum beati Petri, v Raffaele de Martinis, Iuris pontificii de propaganda fide. Pars prima, knjiga IV., Rim 1891, stran 697. (latinsko)
- Bula Prioribus saeculi, AAS 69 (1977), stran 689. (latinsko)
- Dekret Ut spirituali, AAS 96 (2004), stran 240. (latinsko)
- Cappelletti, Giuseppe Le chiese d'Italia dalla loro origine sino ai nostri giorni, knjiga VIII., Benetke 1851. (italijansko)
- Valentinčič, Slobodan Zbornik Primorske - 50 let, Koper, Primorske novice, 1997. (COBISS)
Glej tudiUredi
Zunanje povezaveUredi
- Škofija Koper pridobljeno 10.11.2021
- La Diffusione del Cristianesimo e le diocesi in Istria (sul Istrianet.org) (italijansko) pridobljeno 10.11.2021
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |