Župnija Dobrna

Rimskokatoliška župnija dekanije Celje-Nova Cerkev


Župnija Dobrna je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del škofije Celje.

Župnija Dobrna
Država Slovenija
SedežDobrna 22
3204 Dobrna
Župnijska cerkevCerkev svete Marije vnebovzete
PosvetitevMarijino vnebovzetje
Ustanovitev1790
Prejšnje imeŽupnija Nova Cerkev
Veroizpovedrimskokatoliška
Liturgični obredrimski obred
Uprava
DekanijaCelje - Nova Cerkev
ŠkofijaCelje
Vodstvo
ŠkofMaksimilijan Matjaž
ŽupnikMilan Strmšek
Splet
Uradna stranzupnija-dobrna.si

Zgodovina uredi

Kačji grad (Schlangenburg) v bližini Dobrne[1] se v pisnih virih prvič omenja leta 1155, kot »Domus nova apud s. Mariam« pa se omenja leta 1257. Morda je torej cerkev na Dobrni bila že v 12. stoletju, pa čeprav samo kot gradu pripadajoča kapela.

Cerkev na Dobrni se v pisnih virih prvič omenja leta 1458, kot podružnica župnije Nova Cerkev, (ki je tedaj obsegala obsežno območje od Lemberga do Pake) pa se omenja leta 1567.[2] Prednico sedanje cerkve je leta 1768 posvetil goriški nadškof Karel Mihael von Attems. Ker je bila premajhna in v slabem stanju, jo je dal župnik Gregor Miklavžin spomladi 1844 podreti,[3] od nje je ostal samo cerkveni zvonik.[3]

Po preureditvi škofijskih meja v času vladanja cesarja Jožefa II.[4], so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije velikovškega okrožja na Koroškem in celjskega okrožja na Štajerskem, med njimi tudi župnija Nova Cerkev, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam Lavantinske škofije.[5]

Samostojno župnijo Dobrna je dal leta 1628 ustanoviti strassburški stolni kapitelj, [6] kjer je bil dolga stoletja na gradu sedež krških škofov, po drugih podatkih pa je bila ustanovljena leta 1790.[7][8]

Župnijska cerkev svete Marije vnebovzete uredi

 
Dobrna z župnijsko cerkvijo, Kaiserjeva litografija (1830)

Temeljni kamen sedanje župnijske cerkve Svete Marije vzebovzete so položili 1. maja 1844, z blagoslovom, ki ga je opravil dekan Franc Ksaverij Križaj iz Nove Cerkve. Dne 5. julija 1846 je bil blaženi Anton Martin Slomšek v Salzburgu posvečen za lavantinskega škofa[9]. V škofovski službi je novo cerkev na Dobrni posvetil dne 30. avgusta 1846.[3]

Novejši zgodovinski dogodki, povezani z župnijo uredi

Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, je bila župnija del celjskega naddekanata škofije Maribor.

Do reorganizacije nadekanatov in dekanij Škofije Celje dne 1. septembra 2021,[10] je bila župnija sestavni del Dekanije Nova Cerkev.

Sakralni objekti uredi

slika cerkev kraj / naselje
1.   Sveta Marija vnebovzeta
župnijska cerkev
Dobrna
2. [[Slika:|150px]] Sveti Miklavž
podružnica
Vrba

Drugi objekti uredi

slika kraj / naselje
1.   Župnišče na Dobrni Dobrna
2.   Župnijski dom Dobrna

Sklici in opombe uredi

  1. Voršnik & Muha 1996, str. 20.
  2. Voršnik & Muha 1996, str. 27.
  3. 3,0 3,1 3,2 Voršnik & Muha 1996, str. 42.
  4. Ožinger & Pajk 1996, str. 47.
  5. Dolinar France Martin. Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir. str. 57.
  6. Voršnik & Muha 1996, str. 27,42.
  7. »Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023« (PDF). Pridobljeno 15. maja 2023.
  8. »Matricula Online: Dobrna«. Pridobljeno 22. maja 2023.
  9. Voršnik & Muha 1996, str. 10.
  10. »Škofija Celje - dekanije«. Pridobljeno 10. marca 2023.

Viri uredi

  • Voršnik, Ivan; Muha, Simon, Dobrna, od škofa A.M.Slomška do papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, Župnijski urad Dobrna, 1996, Dobrna (COBISS)
  • Ožinger, Anton; Pajk, Ivan (1996). Konjiško ob 850-letnici pražupnije. Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice. COBISS 38788353.

Glej tudi uredi