Univerzijada

ponavljajoči se mednarodni večšportni dogodek, ki ga za univerzitetne športnike organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU)

Univerzijáda je mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU). Je največje študentsko tekmovanje na svetu, ki se odvija vsaki dve leti. Ime izhaja iz besedi »univerza« in »olimpijada«. V Sloveniji za udeležitev skrbi Slovenska univerzitetna športna zveza (SUŠA).

Znak univerzijade. Črka »U« stoji za besedo univerza, zvezde ponazarjajo vseh 5 celin sveta ter so razvrščene v obliki črke u.

Zgodovina

uredi

Zamisel o mednarodnem športnem dogodku, ki bi vključeval študente in kopico športnih prireditev ter bi bil podoben olimpijskim igram, je dobil Italijan Primo Nebiolo, po udeležbi na Mednarodnem tednu univerzitetnega športa v Parizu leta 1957. Priložnost za uresničitev svoje ideje je videl leta 1959, ko je Rim, kot gostitetlj XVII. olimpijskih iger leta 1960, planiral prirediti pripravljalna tekmovanja, vendar so ta odpadla, ker so bila olimpijska prizorišča še v gradnji. V Torinu je našel objekte, kjer bi lahko potekala tekmovanja in podporo države, ki je videla športni dogodek kot možno generalko pred stoletno obletnico združitve Italije leta 1961. Univerzitetni športni center Italije (CUSI), katerega podpredsednik je bil Primo Nebiolo, je tako leta 1959 v Torinu organiziral mednarodni športni dogodek in ga poimenoval Univerzijada. Ime je bilo sestavljeno iz besedi univerza in olimpijada ter se nanaša na pojme: univerza, šport in univerzalnost; vse kar je mišljeno s športom v univerzi. Izdelana je bila univerzijadna zastava, ki je sestavljena iz petih zvezd, razvrščenih v obliki »u« ter ob podelitvi medalj namesto državnih himnih, predvajajo študentsko Gaudeamus Igitur.

Univerzijada je z leti prerasla v drug največji mednarodni športni dogodek, takoj za olimpijskimi igrami. Tako se je na prvo univerzijado v Torinu leta 1959 udeležilo 1.400 športnikov iz 43 držav, leta 2005 na 23. poletno univerzijado pa že 7.805 športnikov iz več kot 170 držav.

Seznam športov

uredi

Za razliko od olimpijskih iger je na univerzijadi nekaj obveznih in poljubnih športov. Z leti število športov narašča, tako jih je bilo na prvi poletni univerzijadi 8, za 25. pa jih planirajo 16.[1] Poleg olimpijskih športov se lahko pojavijo tudi drugi manj znani športi. Poletno univerzijado sestavlja 12 obveznih športov in štirje izbirni, zimsko pa 8 obveznih ter trije izbirni.

Športi poletne univerzijade
Atletika Namizni tenis Sabljanje
Gimnastika Nogomet Skoki v vodo
Judo Odbojka Tenis
Košarka Plavanje Vaterpolo
Športi zimske univerzijade
Alpsko smučanje Hitrostno drsanje
Biatlon Hokej na ledu
Curling Smučarski teki
Deskanje na snegu Umetnostno drsanje

Seznam univerzijad

uredi
Poletna univerzijada Zimska univerzijada
Leto Gostitelj Država Gostitelj Država
1959 I. Torino   Italija
1960 I. Chamonix   Francija
1961 II. Sofija   Bolgarija
1962 II. Villars   Švica
1963 III. Porto Alegre   Brazilija
1964 III. Špindlerův Mlýn   Češkoslovaška
1965 IV. Budimpešta   Madžarska
1966 IV. Sestriere   Italija
1967 V. Tokio   Japonska
1968 V. Innsbruck   Avstrija
1970 VI. Torino   Italija VI. Rovaniemi   Finska
1972 VII. Lake Placid, New York   ZDA
1973 VII. Moskva   Sovjetska zveza
1975 VIII. Rim   Italija VIII. Livigno   Italija
1977 IX. Sofija Bolgarija
1978 IX. Špindlerův Mlýn   Češkoslovaška
1979 X. Ciudad de México   Mehika
1981 XI. Bukarešta   Romunija X. Jaca   Španija
1983 XII. Edmonton, Alberta   Kanada XI. Sofija Bolgarija
1985 XIII. Kobe   Japonska XII. Belluno   Italija
1987 XIV. Zagreb   Socialistična federativna republika Jugoslavija XIII. Strbske Pleso   Češkoslovaška
1989 XV. Duisburg   Nemčija XIV. Sofija Bolgarija
1991 XVI. Sheffield   Združeno kraljestvo XV. Saporo   Japonska
1993 XVII. Buffalo, New York   ZDA XVI. Zakopane   Poljska
1995 XVIII. Fukuoka   Japonska XVII. Jaca   Španija
1997 XIX. Sicily   Italija XVIII. Muju   Južna Koreja
1999 XX. Palma de Mallorca   Španija XIX. Poprad Tatry   Slovaška
2001 XXI. Peking   Ljudska republika Kitajska XX. Zakopane   Poljska
2003 XXII. Daegu   Južna Koreja XXI. Trbiž   Italija
2005 XXIII. Izmir   Turčija XXII. Innsbruck / Seefeld   Avstrija
2007 XXIV. Bangkok   Tajska XIII. Torino   Italija
2009 XXV. Beograd   Srbija XXIV. Harbin   Ljudska republika Kitajska
2011 XXVI. Shenzhen   Ljudska republika Kitajska XXV. Erzurum   Turčija
2013 XXVII. Kazan   Rusija XXVI. Trentino   Italija

Viri in opombe

uredi
  1. Fédération Internationale du Sport Universitaire: Universiade Belgrade 2009, 2007

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
Poletne univerzijade
uredi
Zimske univerzijade
uredi