Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Wolfgang Ernst Pauli
Portret
RojstvoWolfgang Ernst Pauli
25. april 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…]
Dunaj, Avstro-Ogrska[4]
Smrt15. december 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[4][2][…] (58 let)
Zürich, Švica[4]
Državljanstvo ZDA
 Švica
 Avstrija
Poklicteoretični fizik

Življenje uredi

 
Wolfgang Ernst Pauli v mlajših letih

Wolfgang Pauli se je rodil očetu Josefu in materi Berti Camilli rojeni Schütz. Drugo ime Ernst je dobil v čast krstnemu botru, fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Pauli je obiskoval Döblinško gimnazijo na Dunaju in jo končal z odliko leta 1918. Le dva meseca po zaključku je objavil svoj prvi znanstveni članek na temo Einsteinove splošne teorije relativnosti. Vpisal se je na Univerzo Ludwiga-Maximiliana v Münchnu, kjer je delal v Sommerfeldovi skupini in doktoriral julija 1921 z delom o kvantni teoriji ionizirane molekule vodika.

Na Sommerfeldovo prošnjo je Pauli prevzel urejanje poglavja o relativnosti za nemško enciklopedijo Encyklopaedie der mathematischen Wissenschaften. Delo - naraslo je na 237 strani - je končal dva meseca po uspešno obranjenem doktorskem delu. Ugodno ga je ocenil sam Einstein in je bilo objavljeno tudi kot samostojna monografija, ki še do danes ostaja eno temeljnih del na tem področju.

Po doktoratu je leto dni preživel na Univerzi v Göttingenu kot Bornov asistent, naslednje leto pa na inštitutu za teoretično fizko v Københavnu, danes znanem kot Inštitutu Nielsa Bohra za teoretično fiziko. Med letoma 1923 in 1928 je predaval fiziko na Univerzi v Hamburgu. V tem obdobju je Pauli opravil svoj ključni prispevek k razvoju sodobne kvantne mehanike, med katerim je treba posebej izpostaviti Paulijevo izključitveno načelo in teorijo nerelativističnega spina.

Maja 1929 je Pauli izstopil iz rimskokatoliške cerkve, decembra istega leta pa se je poročil z Käthe Margarethe Deppner. Zakon se je končal z ločitvijo nepolno leto pozneje.

Leta 1928 je Pauli dobil mesto rednega profesorja za teoretično fiziko na Zveznem tehnološkem inštitutu v Zürichu. Leto 1931 je preživel kot gostujoči profesor na Univerzi Michigana v Ann Arborju, Michigan v ZDA, leto 1935 pa na Inštitutu za višji študij v Princetonu, New Jersey, ZDA.

Leta 1934 se je poročil s Francisko Bertram. Zakon, v katerem nista imela otrok, je trajal do njegove smrti.

Z nemško priključitvijo Avstrije leta 1938 je Pauli postal nemški državljan, kar mu je z izbruhom 2. svetovne vojne leto pozneje nakopalo težave. Leta 1940 se je preselil v ZDA, kjer je v Princetonu dobil mesto profesorja za teoretično fiziko. Ob koncu vojne leta 1945 se je vrnil v Zürich, kjer je ostal do smrti.

Leta 1945 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoj »odločilni prispevek, opravljen leta 1925 z odkritjem novega zakona narave, izključitvenega načela ali Paulijevega načela«. Za nagrado ga je predlagal Einstein.[5]

Pauli je umrl v Zürichu.

Znanstvena pot uredi

Na svoji fizikalni poti je Pauli opravil številne pomembne prispevke, pretežno na področju kvantne mehanike. Njegovi članki so maloštevilni, številnejša pa so pisma sodelavcem, med katerimi izstopata Bohr in Heisenberg, ki ju je Pauli štel za osebna prijatelja. Številnih zamisli ni nikoli objavil, ampak jih je izrazil le v svojih pismih, ki so jih prejemniki pogosto prepisali in širili dalje. Kaže, da Paulija ni skrbelo, da veliko njegovega dela tako ni doživelo javnega priznanja. Med prispevki, ki jih nedvomno priznavajo Pauliju, pa so najpomembnejši:

Anekdote uredi

Pauli je bil znan po svoji nenavadni sposobnosti poškodovanja eksperimentalne opreme zgolj s svojo navzočnostjo, kar so imenovali Paulijev pojav. Tega se je dobro zavedal in se vsakokrat, ko se je to zgodilo, razveselil.

V fiziki je stremel za popolnostjo. To se ni odražalo samo v njegovem delu, temveč tudi v delu njegovih sodelavcev. V fizikalni srenji so ga označili kot »fizikalno vest« in njegovi sodelavci so se zaradi tega čutili odgovorne. Za vsakršno teorijo, ki jo je odklanjal, jo je povečini neusmiljeno označeval kot povsem napačno, ganz falsch. Znana je tudi njegova sodba o nekem članku, za katerega je dejal: »To ni pravilno. In tudi napačno ni.«

Po znani zgodbi iz fizikalnega sveta ga je po smrti leta 1958 uradno sprejel Bog. Pauli ga je vprašal, zakaj je konstanta fine strukture enaka ravno 1/(137,036...). Bog je pokimal, odšel do table in z divjimi potezami začel čečkati enačbe. Pauli ga je sprva opazoval z velikim navdušenjem, kmalu pa je začel odločno odkimavati...

Sklici uredi

  1. Record #118592122 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 4,2 Рожанский И. Д. Паули Вольфганг // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. »Nominacijska podatkovna baza: Wolfgang Pauli« (v angleščini). Nobelprize.org. Pridobljeno 17. novembra 2015.

Viri uredi

Zunanje povezave uredi