Vojvodina, Srbija

avtonomna pokrajina Srbije

Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije. Vojvodina obsega skoraj četrtino ozemlja Srbije oziroma 21 506 km². Administrativno, gospodarsko in kulturno središče Avtonomne pokrajine Vojvodine je Novi Sad.

Avtonomna pokrajina Vojvodina
Аутономна Покрајина Војводина
Autonomna Pokrajina Vojvodina
Vajdaság Autonóm Tartomány
Autonómna pokrajina Vojvodina
Provincia Autonomă Voivodina
Автономна Покраїна Войводина
Zastava Vojvodine
Zastava
Grb Vojvodine
Grb
Lega Vojvodine (rdeča) v Srbiji
Lega Vojvodine (rdeča) v Srbiji
Glavno mestoNovi Sad
45°15′N, 19°50′E
Uradni jeziki
Vladaavtonomna pokrajina
• država:
 Srbija
• predsednik pokrajinske vlade:
Igor Mirović
• predsednik skupščine:
István Pásztor
Površina
• skupaj
21 614 km2
Prebivalstvo
• popis 2011
1 931 809 (188.)
HDI (2019)0,799
visok · 2. v Srbiji
  1. Vsi uradni jeziki se uporabljajo v pokrajinskem uradniškem sistemu, srbščina v vseh občinskih uradih, drugi pa se uporabljajo v določenih občinah.

Vojvodina je postala avtonomna pokrajina v okviru jugoslovanske federalne enote Srbije že leta 1945, 1963–1991 je bila poleg Kosova ena od dveh avtonomnih pokrajin v Srbiji (z uradnim imenom Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina ali kratko SAP Vojvodina), ki sta bili, še zlasti po letu 1968, obenem tudi konstitutivni del SFRJ in politično skoraj neodvisni od "ožje" Srbije, vse do ukinitve dejanske avtonomije z »antibirokratsko revolucijo« leta 1988, ki jo je spodbudil velikosrbski Miloševićev režim (z razpadom SFRJ je vojvodinska avtonomija tudi formalnopravno izgubila prvotni pomen). Po njegovem padcu se je v začetku tisočletja avtonomija Vojvodine v določeni, vendar dosti manjši meri, kot jo je imela v SFRJ, obnovila.

Teritorialna organizacija

uredi

Vojvodino sestavlja 45 občin in 7 okrajev z administrativnimi središči v mestih Subotica, Zrenjanin, Kikinda, Pančevo, Sombor, Novi Sad in Sremska Mitrovica.

Sekajo jo tri velike plovne reke Donava, Tisa in Sava, ki njeno ozemlje delijo na tri dele: na vzhodu se nahaja Banat, na severozahodu Bačka, na jugozahodu pa Srem. Za te tri regije so značilna velika območja kvalitetne obdelovalne zemlje, gospodarska in kulturna razvitost, velika gostota poseljenosti in demografska pisanost.

Glej tudi

uredi