Subotica

Za druge pomene glej Subotica (razločitev).

Subotica (izvirno srbsko Суботица; madžarsko Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja. Je drugo največje mesto v Vojvodini in tudi eno večjih v Srbiji z okoli 100.000 prebivalci. Med obema svetovnima vojnama je bila Subotica tretje največje mesto v Kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji, njeno prebivalstvo pa se je tik po 2. svetovni vojni zaradi množičnega izseljevanja (zlasti bačkih Nemcev in tudi Madžarov) precej zmanjšalo.

Subotica Суботица Szabadka
Zastava Grb
Subotica Zemljepisna lega v Srbiji
46°5′54″N 19°40′12″E
Država	Srbija
Pokrajina	Vojvodina
Okraj	Severnobački upravni okraj
Mesto	Subotica
Nadm. višina	114 m
Prebivalstvo  (2011)
• Skupno	97.919
Poštna številka	24000 Subotica
Klicna koda	+381 (0) 24
Avtomobilska oznaka	SU

Subotica je po pomembnosti in velikosti drugo vojvodinsko mesto, ki leži na ravnici in je okoli 13 km oddaljeno od meje z Madžarsko na pomembnem poljedelskem področju. Ohranila je zanimivo arhitekturo v središču in starem delu naselja. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1391 pod madžarskim imenom Zabadka. Leta 1527 je bila tu prestolnica kratkotrajne srbske države samooklicanega carja Jovana Nenada. Kraj je doživel razvoj v stoletju kot središče bogatega poljedelskega področja. Z dokončanjem železniške proge leta 1869 pa je Subotica postala center trgovskega in potniškega prometa.

Večje znamenitosti Subotice so: mestna hiša iz začetka 20. stoletja, mestni muzej z bogatimi arheološkimi, etnografskimi in umetniškimi zbirkami, baročna cerkev sv. Tereze, pravoslavna cerkev iz začetka 17. stoletja ter gledališče iz leta 1854.

V bližini mesta se nahaja letališče Subotica.

Demografija

V naselju živi 80722 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,7 let (37,8 pri moških in 41,4 pri ženskah). Naselje ima 37543 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,64.

Prebivalstvo je večinoma nehomogeno.

Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju

Demografija Leto Št. prebivalcev 1948 63048 1953 66057 1961 74999 1971 88769 1981 100472 1991 100386 98996 2002 102712 99981

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Madžari			34.983	34,98%
Srbi			26.242	26,24%
Bunjevci			10.870	10,87%
Hrvati			10.424	10,42%
Jugoslovani			6.787	6,78%
Črnogorci			1.596	1,59%
Romi			1.171	1,17%
Makedonci			409	0,40%
Muslimani			305	0,30%
Albanci			204	0,20%
Nemci			176	0,17%
Slovaki			146	0,14%
Rusini			144	0,14%
Slovenci			126	0,12%
Bošnjaki			91	0,09%
Rusi			60	0,06%
Goranci			54	0,05%
Bolgari			54	0,05%
Romuni			47	0,04%
Ukrajinci			35	0,03%
Čehi			16	0,01%
Neznano			131	0,13%

Prebivalstvo po spolu in starosti

povprečno	37.8			41.4

Gospodinjstva

Število gospodinjstev po popisih prebivalstva 1948-2002. Leto popisa 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število gospodinjstev 22801 23448 26975 32565 37999 37943 37543

Gospodinjstva po številu članov po popisu iz leta 2002 Število članov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 in več Povprečno št. članov Število gospodinjstev 9184 9919 7996 7593 1961 602 167 69 25 27 2.64

Prebivalstvo staro 15 in več let po stanu in spolu

Spol	Skupaj	Neporočen(a)	Poročen(a)	Vdovec/vdova	Ločenec/ločenka	Neznano
Мoški	39409	12501	22942	1576	2327	63
Ženske	45164	10230	23225	7756	3899	54

Prebivalstvo po poklicu

Spol	Skupaj	Kmetijstvo, lov in gozdarstvo	Ribištvo	Rudarstvo	Proizvodnja	Proizvodnja in distribucija...	Gradbeništvo	Trgovina	Hoteli in restavracije	Transport, skladišča in zveze
Мoški	19339	1237	2	34	6802	420	1280	3356	475	2130
Ženske	16295	537	1	2	4896	137	182	3126	553	764
Oba spola	35634	1774	3	36	11698	557	1462	6482	1028	2894
Spol	Finančno posredovanje	Nepremičnine	Državna uprava in obramba	Izobraževanje	Zdravstveni in socialni sektor	Ostale uslužnostne aktivnosti	Zasebna gospodinjstva	Zunanje organizacije in telesa	Neznano
Moški	199	466	1039	500	611	760	19	6	3
Ženske	485	485	718	1331	2384	631	55	7	1
Oba spola	684	951	1757	1831	2995	1391	74	13	4

Glej tudi

• seznam mest v Srbiji