Subotica

mesto v Srbiji

Subotica (izvirno srbsko Суботица; madžarsko Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja. Je drugo največje mesto v Vojvodini in tudi eno večjih v Srbiji z okoli 100.000 prebivalci. Med obema svetovnima vojnama je bila Subotica tretje največje mesto v Kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji, njeno prebivalstvo pa se je tik po 2. svetovni vojni zaradi množičnega izseljevanja (zlasti bačkih Nemcev in tudi Madžarov) precej zmanjšalo.

Subotica

Суботица
Szabadka
Zastava Subotica
Zastava
Grb Subotica
Grb
Subotica se nahaja v Srbija
Subotica
Subotica
Zemljepisna lega v Srbiji
46°5′54″N 19°40′12″E / 46.09833°N 19.67000°E / 46.09833; 19.67000
DržavaSrbija Srbija
PokrajinaVojvodina (Srbija) Vojvodina
OkrajSevernobački
MestoSubotica
Nadm. višina
114 m
Prebivalstvo
 (2022)[1]
 • Skupno88.752
Poštna številka
24000 Subotica
Klicna koda+381 (0) 24
Avtomobilska oznakaSU

Subotica je po pomembnosti in velikosti drugo vojvodinsko mesto, ki leži na ravnici in je okoli 13 km oddaljeno od meje z Madžarsko na pomembnem poljedelskem področju. Ohranila je zanimivo arhitekturo v središču in starem delu naselja. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1391 pod madžarskim imenom Zabadka. Leta 1527 je bila tu prestolnica kratkotrajne srbske države samooklicanega carja Jovana Nenada. Kraj je doživel razvoj v stoletju kot središče bogatega poljedelskega področja. Z dokončanjem železniške proge leta 1869 pa je Subotica postala center trgovskega in potniškega prometa.[2]

Večje znamenitosti Subotice so: mestna hiša iz začetka 20. stoletja, mestni muzej z bogatimi arheološkimi, etnografskimi in umetniškimi zbirkami, baročna cerkev sv. Tereze, pravoslavna cerkev iz začetka 17. stoletja ter gledališče iz leta 1854.

V bližini mesta se nahaja letališče Subotica.

Demografija

uredi

V Subotici je ob popisu 2002 živelo 80.722 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 39,7 let (37,8 pri moških in 41,4 pri ženskah). Naselje je imelo 37.543 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 2,64.

Pregled števila prebivalcev po letih
62715
65718
74604
88302
99840
99515
99283
97910
88752
194819531961197119811991200220112022
Viri: [1]

Prebivalstvo je večinoma nehomogeno.[3]

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Madžari
  
34.983 34,98%
Srbi
  
26.242 26,24%
Bunjevci
  
10.870 10,87%
Hrvati
  
10.424 10,42%
Jugoslovani
  
6.787 6,78%
Črnogorci
  
1.596 1,59%
Romi
  
1.171 1,17%
Makedonci
  
409 0,40%
Muslimani
  
305 0,30%
Albanci
  
204 0,20%
Nemci
  
176 0,17%
Slovaki
  
146 0,14%
Rusini
  
144 0,14%
Slovenci
  
126 0,12%
Bošnjaki
  
91 0,09%
Rusi
  
60 0,06%
Goranci
  
54 0,05%
Bolgari
  
54 0,05%
Romuni
  
47 0,04%
Ukrajinci
  
35 0,03%
Čehi
  
16 0,01%
Neznano
  
131 0,13%


Viri in opombe

uredi
  1. 1,0 1,1 »Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine«. popis2022.stat.gov.rs. Pridobljeno 26. marca 2025.
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.
  3. Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Beograd: Republika Srbija, Republiški zavod za statistiko. 2003. ISBN 8684433009.

Glej tudi

uredi