Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno srbsko Сремска Митровица, hrvaško Srijemska Mitrovica, madžarsko Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Sremska Mitrovica Сремска Митровица | |
|---|---|
 | |
  Sremska Mitrovica Zemljepisna lega v Srbiji | |
| 44°58′12″N 19°36′45″E / 44.97000°N 19.61250°EKoordinati: 44°58′12″N 19°36′45″E / 44.97000°N 19.61250°E | |
| Država |  Srbija |
| Pokrajina |  Vojvodina |
| Okraj | Sremski upravni okraj |
| Mesto | Sremska Mitrovica |
| Nadm. višina | 84 m |
| Prebivalstvo (2011)[1] | |
| • Skupno | 37.751 |
| Poštna številka | 22000 Sremska Mitrovica |
| Klicna koda | +381 (0) 22 |
| Avtomobilska oznaka | SM |
Od leta 2008 je ponovno tudi sedež (sremske) rimskokatoliške škofije, ki je bila tega leta izločena iz Đakovske bosansko-sremske škofije in odtlej administrativno spada v hrvaško-slavonsko đakovsko-osiješko metropolijo.
Lega uredi
Mesto leži na ravni na levi obali Save. Od Beograda, glavnega mesta Srbije, je oddaljen okoli 75 km, od pokrajinskega središča Novega Sada pa okoli 50 km. V bližini se nahaja letališče Sremska Mitrovica.
Zgodovina uredi
V rimskih časih se je kraj imenoval Sirmij (Sirmium). Sirmij je bil eno največjih rimskih naselbin vzhodno od Jadranskega morja, pomembno obmejno mesto z vojaško bazo, trgovsko središče, občasna cesarska rezidenca, v času vladavine Dioklecijana pa je postal glavno mesto rimske province Druga Panonija. O nekdanjem pomenu in sijaju kraja priča tudi podatek, da se je tu rodilo in živelo več rimskih cesarjev, med njimi tudi Maksimijan, Avrelijan, Trajan in Prob. V mestu je bil forum, cesarski dvor, gledališče, amfiteater, dirkališče, veliko kopališče ter arena na vodi. Po petih stoletjih moči in sijaja so v 5. stoletju Sirmij porušili Huni, dokončno pa so ga uničili in požgali leta 582 Avari. V krajevnem lapidariju in muzeju so na ogled različni predmeti, ki govorijo o življenju tedanje prestolnice. V Srednjem veku je bilo naselje v lasti Hunov, Gepidov, Avarov, Bizantinskega cesarstva, Bolgarije in Madžarske, ter od leta 1521 do 1718 pod Turki.[2]
Demografija uredi
V naselju živi 31748 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,5 let (38,0 pri moških in 40,9 pri ženskah). Naselje ima 14213 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,75.
To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, v glavnem srbsko, a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev.
|
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Etnična sestava po popisu iz leta 2002 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Srbi | 31.127 | 79,64% | ||
| Hrvati | 2.130 | 5,44% | ||
| Jugoslovani | 961 | 2,45% | ||
| Rusini | 620 | 1,58% | ||
| Madžari | 524 | 1,34% | ||
| Ukrajinci | 404 | 1,03% | ||
| Slovaki | 186 | 0,47% | ||
| Črnogorci | 185 | 0,47% | ||
| Romi | 184 | 0,47% | ||
| Makedonci | 116 | 0,29% | ||
| Nemci | 60 | 0,15% | ||
| Muslimani | 60 | 0,15% | ||
| Slovenci | 58 | 0,14% | ||
| Albanci | 40 | 0,10% | ||
| Čehi | 34 | 0,08% | ||
| Rusi | 20 | 0,05% | ||
| Romuni | 13 | 0,03% | ||
| Bolgari | 12 | 0,03% | ||
| Bunjevci | 9 | 0,02% | ||
| Goranci | 6 | 0,01% | ||
| Bošnjaki | 2 | 0,00% | ||
| Vlahi | 1 | 0,00% | ||
| Neznano | 1.303 | 3,33% | ||
| povprečno | 38.0 | 40.9 | ||
|
|
| Spol | Skupaj | Neporočen(a) | Poročen(a) | Vdovec/vdova | Ločenec/ločenka | Neznano |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Мoški | 15677 | 4585 | 9798 | 582 | 640 | 72 |
| Ženske | 17537 | 3564 | 9965 | 2812 | 1150 | 46 |
| Spol | Skupaj | Kmetijstvo, lov in gozdarstvo | Ribištvo | Rudarstvo | Proizvodnja | Proizvodnja in distribucija... | Gradbeništvo | Trgovina | Hoteli in restavracije | Transport, skladišča in zveze |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Мoški | 7520 | 527 | 1 | 5 | 2482 | 257 | 411 | 851 | 133 | 544 |
| Ženske | 5783 | 256 | - | 2 | 1302 | 64 | 100 | 972 | 145 | 192 |
| Oba spola | 13303 | 783 | 1 | 7 | 3784 | 321 | 511 | 1823 | 278 | 736 |
| Spol | Finančno posredovanje | Nepremičnine | Državna uprava in obramba | Izobraževanje | Zdravstveni in socialni sektor | Ostale uslužnostne aktivnosti | Zasebna gospodinjstva | Zunanje organizacije in telesa | Neznano | |
| Moški | 78 | 127 | 776 | 187 | 280 | 193 | - | - | 668 | |
| Ženske | 200 | 138 | 447 | 575 | 883 | 179 | 4 | - | 324 | |
| Oba spola | 278 | 265 | 1223 | 762 | 1163 | 372 | 4 | - | 992 |
Viri in opombe uredi
- ↑ Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. i 2011.
- ↑ Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964
- ↑ Књига 2, Становништво, пол и старост, подаци по насељима, Републички завод за статистику, Београд, фебруар 2003, ISBN 86-84433-01-7
Glej tudi uredi
