Violeta Tomić

slovenska igralka, televizijska voditeljiica in političarka

Violeta Tomić [violéta tómić], slovenska igralka, političarka, * 22. januar 1963, Sarajevo.[2]

Violeta Tomić
Portret
Poslanka v Državnem zboru
Republike Slovenije
Na položaju
1. avgust 2014 – 13. maj 2022
Osebni podatki
Rojstvo22. januar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1] (61 let)
Sarajevo
DržavljanstvoZastava Slovenije Slovenija
Zastava Jugoslavije Jugoslavija
NarodnostSlovenija Slovenka
Politična strankaLevica (2014–2022)
Naša prihodnost (2022–2024)
Nič od tega (2024–)
StaršiAna Irt (mama)
Alma materUniverza v Ljubljani
Poklictelevizijska voditeljica, igralka, političarka, filmska igralka, gledališka igralka

Je nekdanja poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Pred tem je bila zaposlena kot gledališka in filmska igralka.

Igralska kariera

uredi

Tomićeva je leta 1985 diplomirala na AGRFT pri profesorju Francetu Jamniku z vlogo Jacinte v drami Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Barbare Hieng, za katero je dobila študentsko Severjevo nagrado za sezono 1985/86. Kasneje je od začetka do konca sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovim kot članica Gledališča sester Scipion Nasice. Od leta 1987 do 2001 je bila redno zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem. Med letoma 2003 in 2005 je bila na RTV Slovenija voditeljica kviza Najšibkejši člen. Leta 2004 je ustanovila lastno gledališče (Avtonomno Gledališče Lili Irt). Igrala je lik Salvete Ciganke v drugem delu priljubljene televizijske satirične komedije Kursadžije na RTV Pink in v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Študirala je tudi biodinamične metode kmetovanja Rudolfa Steinerja in Marie Thun.[3]

Od februarja 2024 je sovoditeljica pogovorne oddaje Dober dan, Slovenija na TV3.[4]

Politika

uredi

Leta 2014 je bila Violeta Tomič na listi Združene levice izvoljena za poslanko na državnem zboru. Ponovno je bila na listi Levice v državni zbor izvoljena na državnozborskih volitvah leta 2018.

Bila je ena od dveh vodilnih kandidatov Evropske levice na Evropskih volitvah 2019, kar pomeni, da bi lahko v primeru zmage te evropske skupine, Tomićeva postala predsednica Evropske komisije. Na evropskih volitvah je bila tudi nosilka liste Levice, a ni dobila zadostne podpore za preboj v Evropski parlament.

V času 8. državnega zbora Republike Slovenije je bila Tomićeva članica naslednjih delovnih teles:

Maja 2019 je v intervjuju za Euronews na vprašanje, ali bi morala Rusija Ukrajini vrniti okupirani polotok Krim, po dolgi tišini, pospremljeni z »grimasami«, odgovorila: »Ne vem, ker je to njihova lastna stvar.«[5] Predlagala je tudi ponoven referendum o priključitvi Krima Rusiji.[6]

Zaradi razhajanj, ki so se še zaostrila v času pandemije COVID-19, je 19. januarja 2022 izstopila iz stranke Levica.[7][8][9]. Konec marca 2022 se je pridružila Ivanu Galetu in Violeti Bulc v stranki Naša prihodnost.[10] Na parlamentarnih volitvah leta 2022 ni bila izvoljena za vnovičen mandat.[11]

V obdobju od 2021 dalje se pojavlja kot govornica na shodih v organizaciji proruskega gibanja Slovenija proti rusofobiji.[12][13] Vojno v Ukrajini označuje za posredniško vojno med ZDA in Rusijo.[14] Meni, da vojne ni moč končati samo z ruskim umikom iz Ukrajine, saj po njenem mnenju začetek vojne ni bil ruski napad na Ukrajino leta 2022, temveč se je začela leta 2014 zaradi »ukrajinskega zatiranja pravic ruske manjšine znotraj Ukrajine« ob podpori Zahoda.[13][15] Zastopa rusko stališče, da se je v Donbasu dogajal genocid.[13][15] Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je njene obtožbe o genocidu označil za napačne.[16] Trdi, da »Rusije v zgodovini ni še nihče premagal«, in da obstaja »zaveza o neširjenju NATO do ruskih meja«.[17]

Ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je umrl v sumljivih okoliščinah, je označila za po pravici zaprtega »plačanca«, »agenta« in »nosilca fašistoidnih idej«, ter posredno izrazila podporo režimu Vladimirja Putina.[13] Njene trditve, da je Volodimirju Zelenskemu maja 2024 potekel mandat in zato ni več predsednik Ukrajine, so bile označene za zavajujoče.[18]

Nič od tega

uredi

22. marca 2024 je v Ljubljani predstavila novo politično stranko Nič od tega, ki jo je soustanovila z aktivistom Borisom Žuljem, sicer soustanoviteljem stranke Solidarnost. Tomićeva je že mesec pred uradno predstavitvijo napovedala tudi udeležbo na junijskih evropskih volitvah. Na tiskovni konferenci so predstavniki stranke potrdili, da na funkciji evroposlanke vidijo Tomićevo.[19] Njena kandidatura je bila neuspešna, stranka Nič od tega je na volitvah osvojila zadnje mesto in se ni prebila v evropski parlament.[20]

Sklici

uredi
  1. https://www.european-left.org/candidates/violeta-tomic/
  2. Barbič, Barbara. »Pogovarjamo se z ... Violeto Tomič«. Belokranjec, oktober 2009, XII/10. Pridobljeno 4. oktobra 2011.
  3. »Kandidati Združene levice«. Združena levica. 18. junij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 4. aprila 2022.Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine.
  4. »Na televizijo se vračajo te znane Slovenke (poglejte, kaj bodo počele)«. metropolitan.si. Pridobljeno 23. februarja 2024.
  5. »Should Russia hand back Crimea? 'Don't know' says EU top job hopeful«. euronews (v angleščini). 30. april 2019. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  6. »Krimexit ni brexit: Violeta Tomić ima rešitev za Krim – nov referendum«. Dnevnik. 2019. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  7. »Levico zapustila tudi Violeta Tomić«. RTVSLO.si. 19. januar 2022. Pridobljeno 19. januarja 2022.
  8. Račič, Maja (19. januar 2022). »Tomićeva o izstopu iz Levice: Stranka je daleč od tega, kar smo na začetku gradili«. 24ur.com. Pridobljeno 19. januarja 2022.
  9. »Kdo laže: Violeta Tomič ali Levica?«. nadlani.si. 19. januar 2022. Pridobljeno 4. aprila 2022.
  10. Kamenarič, Kaya (25. marec 2022). »Na kandidatni listi Dobre države in Naše prihodnosti tudi Violeta Tomić in Zlatko«. siol.net. Pridobljeno 4. aprila 2022.
  11. »IZIDI GLASOVANJA«. Državna volilna komisija. 7. maj 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.
  12. »Pred državnim zborom zastave Rusije in Donecke republike | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  13. 13,0 13,1 13,2 13,3 »(VIDEO) Kaj shodu proti rusofobiji, ki so ga spremljali številni incidenti, povedala bivša poslanka Levice Violeta Tomić?«. TOPNEWS.si. 25. februar 2024. Pridobljeno 25. februarja 2024.
  14. »Soočenje: Kaj o izzivih EU-ja menijo neparlamentarne stranke?«. rtvslo.si. 27. maj 2024.
  15. 15,0 15,1 K, G. »Kakšna bo prihodnost Evrope, nadzor notranjih meja, jedrska in zelena energija«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. junija 2024.
  16. »Analizirali smo izjavo kandidatke Violete Tomić o genocidu. Kaj smo ugotovili?«. 7. junij 2024.
  17. C, G. »Kandidatka za evropsko poslanko Violeta Tomić (Nič od tega)«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. junija 2024.
  18. »Grošelj, Tomičeva, Lipušček: koliko lobistov želi v Bruslju vplivati na zakonodajo? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 6. junija 2024. Izjava, da Zelenski ni več predsednik Ukrajine, je zavajajoča, dodaja Bandijeva. Mandat bi mu moral prenehati 20. maja 2024, a volitev novega predsednika zaradi vojnega stanja ni bilo. V ustavi Ukrajine pa je v 108. členu zapisano, da predsednik Ukrajine izvaja svojo funkcijo, dokler funkcije ne prevzame novoizvoljeni predsednik. Res pa je, da v ustavi ni eksplicitno zapisano, da se predsedniku mandat podaljša do izteka izrednih razmer, medtem ko je v 83. členu določeno podaljšanje mandata samo parlamentu, in sicer do dneva prvega zasedanja prve seje parlamenta, izvoljenega po preklicu vojnega oz. izrednega stanja. Ob tem strokovnjak za mednarodne odnose doc. dr. Jure Požgan poudarja, da mednarodno pravo tega ne določa, saj bi šlo za poseg v notranje zadeve držav, pojasnjuje Požgan. Trajanje izrednega stanja in postopki glede volitev so pristojnost države in njenih zakonskih določil oziroma ustave.
  19. »Nič od tega: Violeta Tomić bo predstavila svojo novo stranko«. Dnevnik.si. Pridobljeno 21. marca 2024.
  20. L, V. (9. junij 2024). »Rezultati evropskih volitev: katera stranka je zmagala in kdo odhaja v Bruselj«. N1. Pridobljeno 10. junija 2024.